Dejavniki podpore za bivanje starejših v domačem okolju
DOI:
https://doi.org/10.55707/jhs.v10i1.139Ključne besede:
stari ljudje, domače bivalno okolje, dejavniki podpore, deinstitucionalizacija, procesPovzetek
Zaradi spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva v Sloveniji naša družba postaja dolgoživa. Obstoječa ureditev skrbi za stare ljudi pa je neenakomerno in nepravično porazdeljena in opredeljena. Vsi si želimo preživljati starost kakovostno, k čemur nas usmerjajo tako Strategija dolgožive družbe kot Evropske smernice za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo. Pri uresničevanju ciljev in smernic omenjenih dokumentov nam vir moči predstavlja strokovno usposobljeno osebje, zato je bil izveden pregled literature v Repozitoriju del Univerze v Ljubljani. Po iskanju smo 11 zaključnih del vključili v tematsko analizo in oblikovali štiri teme s podtemami. Strokovno usposobljeno osebje z nacionalnimi preventivnimi programi omogoča starim ljudem, da se starajo v domačem bivalnem okolju, skrbijo za svojo fizično aktivnost in ohranjajo tako gibalne spretnosti kot kognitivne sposobnosti. Posebna skrb je namenjena tudi preprečevanju padcev in preoblikovanju ter preurejanju bivalnega okolja starih ljudi, vse z namenom, da jim omogočimo aktivno in varno starost v zavetju lastnega doma pri vključevanju v izvajanje temeljnih in podpornih dnevnih opravil.
Literatura
Alispahić, B. (2021). Vpliv joge na tveganje in strah pred padci starejših odraslih - pregled literature. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Alzheimer Europe. (2023). Smernice za etično in vključujočo komunikacijo o/prikazovanju demence in ljudi z demenco: za medije, raziskovalce, novinarje, oblikovalce politik in vse, ki so odgovorni za prikazovanje ali komuniciranje o demenci. Luksemburg: Alzheimer Europe. Dostopno na: https://www.alzheimer-europe.org/resources/publications/guidelines-ethical-andinclusive-communication-about/portrayal-dementia-and
Amián, J. G., Alarcón, D., Fernández - Portero, C. idr. (2021). Aging Living at Home: Residential Satisfaction among Active Older Adults Based on the Perceived Home Model. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(17), 8959. https://doi.org/10.3390/ijerph18178959
Bajwa, R. K., Goldberg, S. E., Van der Wardt, V. idr. (2019). A Randomised Controlled Trial of an Exercise Intervention Promoting Activity, Independence and Stability in Older Adults with Mild Cognitive Impairment and Early Dementia (PrAISED) - A Protocol. Trials, 20(1), 815. https://doi.org/10.1186/s13063-019-3871-9
Baltes, M. M., Maas, I., Wilms, H. U. idr. (1999). Everyday Competence in Old and Very Old Age: Theoretical Considerations and Empirical Findings. V: Baltes, P. B. in Mayer, K. U. (ur.). The Berlin Aging Study (str. 384–402). Cambridge, England: Cambridge University Press. https://doi.org/10.1017/CBO9780511586545.015
Berčan, M., Ramovš, J. in Turk, Z. (2010). Arhitektonske ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika. Obzornik zdravstvene nege, 44(4), 257–262.
Berg, K. O., Wood - Dauphinee, S. L., Williams, J. idr. (1992). Measuring Balance in the Elderly: Validation of an Instrument. Can J Public Health, 83(2), S7–11.
Boh, P. (2020). Delovni terapevt kot del integrirane oskrbe starejših ljudi v domačem okolju. Slovenska revija za delovno terapijo, 9(1), 226–233.
Bolte, A. (2021). Nevarnosti in prilagoditve domačega okolja starejših oseb. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Burns, E. R., Stevens, J. A. in Lee, R. (2016). The Direct Costs of Fatal and Non-Fatal Falls among Older Adults - United States. J Safety Res, 58, 99–103. https://doi.org/10.1016/j.jsr.2016.05.001
Center for Disease Control and Prevention (b. d.). Dostopno na: https://www.cdc.gov/.
Cockayne, A., Pighills, A., Adamson, J. idr. (2018). Can Occupational Therapist-Led Home Environmental Assessment Prevent Falls in Older People? A Modified Cohort Randomised Controlled Trial Protocol. BMJ Open, 8, e022488. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2018-022488
da Cruz, D. M. C., Lima, T. C., Nock, L. J. idr. (2017). Relationships Between Falls, Age, Independence, Balance, Physical Activity, and Upper Limb Function in Elderly Brazilians. Cogent Medm, 4(1), 1367058. https://doi.org/10.1080/2331205X.2017.1367058
Dahlin - Ivanoff, S., Haak, M., Fänge, A. idr. (2007). The Multiple Meaning of Home as Experienced by Very Old Swedish People. Scandinavian Journal of Occupational Therapy, 14(1), 25–32. https://doi.org/10.1080/11038120601151714
Draksler, N. (2020). Preprečevanje padcev starostnikov v domačem okolju. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Eurostat. (2019). Population Projections at National Level (2019–2100). Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/explore/all/popul?lang=en&subtheme=proj&display=list&sort=category (pridobljeno 1. 4. 2022).
Evropska skupina strokovnjakov in strokovnjakinj za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo. (2012). V: Rafaelič, A. (ur.). Skupne evropske smernice za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Dostopno na: https://di.irssv.si/skupne-evropske-smernice (pridobljeno 3. 2. 2022).
Filipovič Hrast, M., Hlebec, V., Kneževič Hočevar, D. idr. (2014). Oskrba starejših v skupnosti: dejavnosti, akterji in predstave. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Folstein, M. F., Folstein, S. E. in McHugh, P. R. (1975). Mini-Mental State. A Practical Method for Grading the Cognitive State of Patients for the Clinician. J Psychiatr Res, 12(3), 189–198. https://doi.org/10.1016/0022-3956(75)90026-6
Gajser, T. (2018). Ugotavljanje učinkov fizioterapevtskih postopkov za zmanjševanje dejavnikov tveganja za padce pri pacientih po možganski kapi - pregled literature. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Galof, K. in Balantič, Z. (2021). Making the Decision to Stay at Home: Developing a Community-Based Care Process Model for Aging in Place. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(11), 5987. https://doi.org/10.3390/ijerph18115987
Galof, K., Matjaž, A. in Ozvatič, K. (2014). Domače bivalno okolje pri starejših. V: Tomšič, M. (ur.). Zrela leta slovenske delovne terapije, zbornik prispevkov z recenzijo (str. 141–150). Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Gašparovič, M. (2006). Prilagoditev stanovanja potrebam starostnika: priročnik za družinske negovalce. Grosuplje: Dom starejših občanov.
Gefenaite, G., Björk, J. in Schmidt, S. M. (2019). Associations among Housing Accessibility, Housing-Related Control Beliefs and Independence in Activities of Daily Living: A Cross-Sectional Study among Younger Old in Sweden. Journal of Housing and the Built Environment, 35, 867–877. https://doi.org/10.1007/s10901-019-09717-4
Gitlin, L. N. (2003). Conducting Research on Home Environments: Lessons Learned and New Directions. Gerontologist, 43(5), 628–637. https://doi.org/10.1093/geront/43.5.628
Granda, G., Mlakar, J. in Vodušek, B. D. (2003). Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti. Umerjanje pri preiskovancih, starih od 55 do 75 let. Zdrav Vestn, 72(10), 575–581.
Green, S., Sixsmith, J. in Ivanoff, S. D. (2005). Influence of Occupation and Home Environment on the Wellbeing of European Elders. International Journal of Therapy and Rehabilitation, 12(11), 505–509. https://doi.org/10.12968/ijtr.2005.12.11.20061
Hofheinz, M. in Mibs, M. (2016). The Prognostic Validity of the Timed Up and Go Test with a Dual Task for Predicting the Risk of Falls in the Elderly. Gerontol Geriatr Med, 2, 1–5. https://doi.org/10.1177/2333721416637798
Istenič, Ž. (2021). Vpliv vadbe tai chi na ravnotežje starejših odraslih. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
De Jonge, D. M., Jones, A. in Phillips, R. (2011). Understanding the Essence of Home: Older People's Experience of Home in Australia. Occupational Therapy International, 18(1), 39–47. https://doi.org/10.1002/oti.312
Jakovljević, M. (2013). Časovno merjeni test vstani in pojdi: pregled literature. Rehabilitacija, 21(1), 38–45.
Kerbler, B. in Černič Mali, B. (2018). Bivanje starejših ljudi in prilagajanje grajenega okolja za funkcionalno ovirane - štiri desetletja raziskovanja na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. Inštitut Antona Trstenjaka. Kakovostna starost, 21(1), 3–16.
Kerbler, B. (2011). Prilagajanje grajenega bivalnega okolja za potrebe starejših ljudi. Geod vestn, 55(1), 57–69. https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2011.01.057-069
Kužnik Pokorn, J. (2021). Varna starost brez padcev. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Mackenzie, L., Byles, J. in Higginbotham, N. (2000). Designing the Home Falls and Accidents Screening Tool (HOME FAST): Selecting the Items. British Journal of Occupational Therapy, 63(6), 260–269. https://doi.org/10.1177/030802260006300604
Malik, M. (2017). Merske lastnosti lestvic za oceno samozaupanja pri pacientih po možganski kapi: pregled literature. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
MoCA - Montreal Cognitive Assessment (b.d.). Dostopno na: https://mocacognition.com/.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2020). Priloga 7: Vprašalnik ocena tveganja za padec. Dostopno na https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/priloga_7.pdf (pridobljeno 30. 3. 2022).
Nasreddine, Z. S., Phillips, N. A., Bédirian, V. idr. (2005). The Montreal Cognitive Assessment, MoCA: a Brief Screening Tool for Mild Cognitive Impairment. J Am Geriatr Soc, 53(4), 695–699. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.2005.53221.x
Oven, A. (2014). Starostniki in (ne)uporaba računalnika in interneta. V: Tomšič, M. (ur.). Posvetovanje: Zrela leta slovenske delovne terapije (str. 171–181). Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Pestotnik, D. (2021). Vpliv uveljavljenih vadbenih programov na zmanjšanje tveganja za padce pri starejših odraslih (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Podsiadlo, D. in Richardson, S. (1991). The Timed »Up & Go« a Test of Basic Functional Mobility for Frail Elderly Persons. J Am Geriatr Soc, 39(2), 142–148. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.1991.tb01616.x
Queensland Health. (2003). Falls Prevention: Best Practice Guidelines for Public Hospitals and State Government Residential Aged Care Facilities Incorporating a Community Integration Supplement. Brisbane: Queensland Health.
Robida, T. in Burger, H. (2020). Prilagoditve domačega okolja - ocena potencialnih ovir v domačem okolju, pri osebah po amputaciji spodnjega uda - delni rezultati. Slovenska revija za delovno terapijo, 9(1), 154–161.
Rugelj, D. in Palma, P. (2013). Bergova lestvica za oceno ravnotežja. Fizioterapija, 21(1), 15–25.
Stapić, A. (2022). Uporaba digitalnih tehnologij za preprečevanje padcev starostnikov v domačem okolju. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Statistični urad Republike Slovenije. (2020). Projekcije prebivalstva EUROPOP2019 za Slovenijo. Dostopno na: https://www.stat.si/statweb/News/Index/8917 (pridobljeno 1. 4. 2022).
Švajger, A., Pihlar, Z. in Šuc, L. (2016). Ocenjevanje v delovni terapiji: metode na ravni dejavnosti in sodelovanja ter vpliva okolja v rehabilitaciji. Rehabilitacija, 15(1), 33–43. https://doi.org/10.5937/specedreh15-10090
Tepper, D. (2016). Making a House an Accessiable Home: The role of PTs. Dostopno na: https://www.apta.org/apta-magazine/2016/09/01/making-a-house-an-accessible-home-the-role-of-pts (pridobljeno 15. 6. 2018).
Tilinger, N. (2017). Vpliv gibljivosti spodnjih udov na ravnotežje pri starostnikih : pregled literature. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Tušek, M. (2021). Primerjava učinkov vadbe za ravnotežje s kognitivnimi nalogami in vadbe za mišično zmogljivost spodnjih udov na ravnotežje in hitrost hoje pri starejših odraslih. [Magistrsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Umar. (2017). Strategija dolgožive družbe. V: Bednaš, M. in Kajzer, A. (ur.). Umar. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf
Vaculikova, P., Skotakova, A., Kropačova, S. idr. (2019). The Effect of the Intervention Dance Program on the Level of Functional Fitness and Postural Stability in the Elderly. Studia Sportiva, 13(1), 63–71. https://doi.org/10.5817/StS2019-1-7
Valenčič, K. in Rugelj, D. (2018). Primerjava učinka treh različnih kognitivnih nalog na izid časovno merjenega testa vstani in pojdi pri telesno dejavnih starejših odraslih. Fizioterapija, 26(2), 1–9.
WHO - World Health Organisation. (2023). Releases new guide on developing national programmes for age-friendly cities and communities. Dostopno na: https://www.who.int/news/item/19-04-2023-who-releases-new-guide-on-developing-national-programmes-for-age-friendlycities-and-communities
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Katarina Galof
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
