Samoocena kulturne kompetentnosti izvajalcev zdravstvene nege
DOI:
https://doi.org/10.55707/jhs.v11i1.145Ključne besede:
kultura, kulturne kompetence, izvajalci zdravstvene nege, medkulturna zdravstvena negaPovzetek
Kulturna raznolikost in multikulturalizem je nova sedanjost globalnega sveta, kar prinaša tudi nove izzive v zdravstveni oskrbi. Za soočenje z izzivi obravnave kulturno raznolikih pacientov v zdravstveni negi potrebujemo kulturno kompetentne izvajalce zdravstvene nege, ki bodo prepoznali pacientove potrebe, zmanjšali neenakosti in nudili kakovostno in varno oskrbo. Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi dela. Podatke smo pridobili s spletnim anketiranjem, in sicer smo v raziskavo zajeli 150 izvajalcev zdravstvene nege, ki so v celoti izpolnili anketni vprašalnik. Ugotavljamo, da se izvajalci zdravstvene nege zavedajo pomena kulture ter njenega vpliva na dojemanje zdravja in skrbi za zdravje, duhovnost in verska prepričanja pa so prepoznana za najpomembnejša dejavnika kulture. Ugotavljamo, da se 46 % anketirancev ocenjuje za zavedno nekompetentne, kar pomeni, da imajo pomanjkljivo znanje o kulturah.
Literatura
Albougami, A. S., Pounds, K. G. in Alotaibi, J. Sh. (2016). Comparison of four cultural competence models in transcultural nursing: A discussion paper. International Archives of Nursing and Health Care, 2(4), 1–5.
Burnard, Ph. in Gill, P. (2013). Culture, communication and nursing. Routledge.
Cai, D. Y. (2016). A concept analysis of cultural competence. International Journal of Nursing Sciences, 3, 268–273.
Car, J. in Rifel, J. (2004). Načela zdravstvene oskrbe ljudi iz drugih kultur. V J. Kersnik (ur.), Družinska medicina na stičišču kultur (str. 1–12). Združenje zdravnikov družinske medicine.
Cross, T. L, Bazron, B. J., Dennis, K. W. in Isaacs, M. R. (1989). Towards a culturally competent system of care: a monograph on efective services for minority children who are severely emotionally disturbed. CASSP Technical Assistance center.
Filej, B. in Kaučič, B. M. (2019). Koncept večkulturnosti za zagotavljanje kakovostne obravnave pacientov. https://www.researchgate.net/publication/333775430_koncept_veckulturnosti_za_zagotavljanje_kakovostne_obravnave_pacientov
Goody, C. M. in Lorena Drago, L. (2009). Using cultural competence constructs to understand food practices and provide diabetes care and education. Diabetes Spectr, 22(1), 43–47.
Goriup, J. (2019). Multikulturnost–vrednota postmoderne evropske družbe? V B. Filej (ur.), Medkulturna oskrba (str. 12–22). Visoka zdravstvena šola Celje.
Gosenca, K., Jelenc, A., Keršič Svetel, M. in Lipovec Čebron, U. (2016). Nekateri drugi kulturni vidiki zdravstvene obravnave. V U. Lipovec Čebron (ur.), Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev (str. 97–156). Nacionalni inštitut za javno zdravje Ljubljana.
Halbwachs, H. K in Zurc, J. (2017). Pogled vodilnih medicinskih sester na kulturno kompetentnost zaposlenih v zdravstveni negi. V B. Filej (ur.), Za človeka gre: družba in znanost v celostni skrbi za človeka: mednarodna znanstvena konferenca (str. 60–68). Alma Mater Europea.
Hidayat, A. A. A. in Uliyah, M. (2019). The effect of the nursing care model based on culture to improve the care of malnourished madurese children in Indonesia. Open Access Macedonian Journal of Medical Sciences, 7(7), 1220–1225.
Hvalič Touzery, S. (2014). Kulturne kompetence medicinskih sester kot dejavnik kakovosti oskrbe pacientov. V S. Pivač (ur.), Klinično usposabljanje skozi EU direktivo in mednarodne standarde ter izkušnje v Sloveniji: količina in kakovost kliničnega usposabljanja: 8. šola za klinične mentorje (str. 46–55). Fakulteta za zdravstvo Jesenice.
Hvalič Touzery, S., Kalender Smajlović, S. in Smodiš, M. (2014). Medkulturne kompetence kliničnih mentorjev – Rezultati projekta Soulbus. V S. Pivač (ur.), Klinično usposabljanje skozi EU direktivo in mednarodne standarde ter izkušnje v Sloveniji: količina in kakovost kliničnega usposabljanja: 8. šola za klinične mentorje (str. 56–64). Fakulteta za zdravstvo Jesenice.
Improving Cultural Competence. (2014). Rockville: Center for Substance Abuse Treatment.
Jakubowska, K., Chrusciel, P., Jurek, K., Machul, M., Kosciołek, A. in Dobrowolska, B. (2021). Religiosity and attitudes towards health, disease, death and the use of stimulants among Jehovah’s witnesses. Int. J. Environ. Res. Public Health, 18(5049), 1–12.
Jelenc, A., Keršič Svetel, M. in Lipovec Čebron, U. (2016). Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba. V Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev (str. 11–28). Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kanchana, M. N. in Sangamesh, N. (2016). Transcultural nursing: importance in nursing practice. International Journal of Nursing Education, 8(1), 135–138.
Karakus, Z., Babadag, B., Abay, H., Akyar, I. in Celik, S. S. (2013). Nurses’ views related to transcultural nursing in Turkey. International Journal of Caring Sciences, 6(2), 201– 207.
Karmali, K., Grobovsky, L., Levy, J. in Keatings, M. (2011). Enhancing cultural competence for improved access to quality care. Healthcare Quarterly, 14(3), 52–57.
Keršič Svetel, M. in Jelenc, A. (2018). Kulturne kompetence pri oskrbi ran. V D. Tomc (ur.), Kakovost življenja pacienta z rano: zbornik strokovnih prispevkov (str. 16–27). Društvo za oskrbo ran Slovenije.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. (2014). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Komidar, K. (2019). Upoštevanje medkulturnosti pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Revija za zdravstvene vede, 6(2), 3–21.
Leininger, M. (2006). Culture care diversity and universality theory and evolution of the ethnonursing method. V M. Leininger (ur.), Culture care and universality: A wordwide nursing theory (str. 1–41). Jones and Bartlett.
Lipovec Čebron, U., Pistotnik, S., Farkaš Lainščak, J. in Huber, I. (2019). Medkulturne kompetence in zdravstvena oskrba v Sloveniji. V B. Filej (ur.), Medkulturna oskrba (str. 35–49). Visoka zdravstvena šola Celje.
McGee, P. in Johnson, M. (2014). Developing cultural competence in palliative care. British Journal of Community Nursing, 19(2), 91–93.
Murseli, A. (2023). Kulturna kompetentnost izvajalcev zdravstvene nege [Magistrsko delo, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za zdravstvene vede].
Papadopoulus, I. (2003). The Papadopoulos, Tilki and Taylor model for the development of cultural competence in nursing. Journal of Health, Social and Environmental Issues, 4, 1–5.
Purnell, L. (2005). The Purnell Model for cultural competence. Journal of Multicultural Nursing & Health, 11(2), 7–15.
Štrancar, K. in Mihelič Zajec, A. (2019) Duhovnost v zdravstveni negi v Sloveniji: pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 53(3), 232–242.
Ule, M. (2009). Spregledana razmerja o družbenih vidikih sodobne medicine. Aristej.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Arijeta Murseli, Bojana Filej
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
