Revija za zdravstvene vede

Kje smo in kam gremo: eksperti o kulturni kompetentnosti v slovenskem zdravstvu

2025-06-16T09:30:53+02:00

Slovenska družba postaja vse bolj raznolika, kar zahteva, da zdravstveni sistem razvije kulturno kompetentnost. Ta je ključna za zagotavljanje pravične in kakovostne oskrbe za vse. Prvi korak v razvoju kulturne kompetentnosti je ocena trenutnega stanja na tem področju, kar je bil osnovni namen naše raziskave. Temeljila je na kvalitativni metodologiji – osmih polstrukturiranih intervjujih s strokovnjaki na preučevanem področju. S pomočjo usmerjene vsebinske analize smo pridobljene podatke uvrstili v 6-stopenjski kontinuum odzivov na raznolikost po Crossu. Kulturne destruktivnosti nismo zaznali. Identificirali smo elemente kulturne nezmožnosti (strah, predsodki) ter kulturne slepote (univerzalni pristopi brez prilagoditev, pomanjkanje kulturne občutljivosti). Največ podatkov je kazalo na kulturno predkompetentnost v zdravstvenem sistemu, ki jo označujejo naraščajoče zavedanje o raznolikosti, prvi zametki izobraževanj ter projekti na področju kulturne kompetentnosti, ni pa še sistemskih rešitev. Sklepamo, da se zdravstveni sistem premika v smeri kulturne kompetentnosti, čeprav nas čaka še dolga pot. Družbene spremembe in politični diskurz lahko hitro vplivajo na nazadovanje sistema.

Izzivi integracije prostovoljstva v sistem dolgotrajne oskrbe starejših

2025-03-16T07:41:43+01:00

Pomanjkanje delovne sile v dolgotrajni oskrbi je vse večji izziv, zato številne evropske države sistematično vključujejo prostovoljce kot dopolnilni vir oskrbe starejših odraslih. Raziskava, izvedena na fokusnih skupinah s 53 udeleženci, analizira ključne ovire in sistemske ukrepe za izboljšanje prostovoljskega angažmaja. Ugotovitve kažejo, da vključevanje prostovoljcev omejujejo pomanjkljiva koordinacija, nejasne vloge in nizka družbena prepoznavnost prostovoljstva. Mladi prostovoljci se soočajo s psihološkimi in logističnimi izzivi. Dodatno oviro predstavlja odsotnost formalnih spodbud, kot so davčne olajšave in certifikati. Raziskava poudarja potrebo po zakonski ureditvi, vključitvi prostovoljstva v izobraževalni sistem ter profesionalizaciji koordinacije. Inovativni modeli, kot so časovne banke in medijske kampanje, bi prispevali k večji družbeni legitimnosti prostovoljskega dela, okrepili medgeneracijsko solidarnost ter izboljšali kakovost oskrbe starejših odraslih.

Mnenje izvajalcev zdravstvene nege o evtanaziji

2025-06-16T09:55:12+02:00

Evtanazija odpira razprave in polemike po celem svetu. Je aktualna tema, ki ima mnogo nasprotnikov in zagovornikov. Ker so pri obravnavi pacienta, ki zaprosi za evtanazijo, ključni zdravstveni delavci, je njihovo mnenje o evtanaziji in njeni legalizaciji še posebej pomembno. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna sta mnenje in pogled izvajalcev zdravstvene nege o evtanaziji. Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. V raziskavo smo vključili 12 izvajalcev zdravstvene nege, ki so zaposleni na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Ugotovili smo, da imajo intervjuvanci zdravstvene nege v večini pozitiven odnos do evtanazije in bi jo v Sloveniji legalizirali. Izrazili so zaskrbljenost nad njeno zlorabo, kar bi bilo treba preprečiti z jasno zakonodajo in strogimi pogoji za izvedbo evtanazije. Z raziskavo ugotavljamo pozitivno naklonjenost intervjuvancev evtanaziji, na kar kažejo tudi druge podobne raziskave. Najpogostejša razloga za njeno legalizacijo sta avtonomija odločanja posameznika o svojem zdravljenju in preprečitev trpljenja. Tisti, ki nasprotujejo evtanaziji, so kot najpogostejši razlog navedli vero, ki ne odobrava odvzetja življenja, saj je le-to sveto.

Sindrom izgorelosti pri medicinskih sestrah instrumentarkah v operacijskih sobah v Republiki Hrvaški

2025-06-16T10:09:37+02:00

Sindrom izgorelosti (angl. burnout syndrome) na delovnem mestu je stanje popolne fizične, psihične in čustvene izčrpanosti, ki jo povzroča stres na delovnem mestu. Zdravstveni delavci, ki delajo v operacijskih sobah, so izpostavljeni tveganju za razvoj sindroma izgorelosti. Namen raziskave je bil ugotoviti povezavo kroničnega stresa s sindromom izgorelosti pri medicinskih sestrah instrumentarkah v operacijskih sobah v Republiki Hrvaški. V raziskavi je sodelovalo 427 medicinskih sester instrumentark. Za oceno kroničnega stresa je bil uporabljen Trier inventar, psihološki vprašalnik za kronični stres Univerze v Trierju. Doživljanje sindroma izgorelosti je bilo raziskano z enim vprašanjem iz Vprašalnika za proučevanje povezave incidence ravni stresa in nenalezljivih kroničnih bolezni, ki ga je razvila Kadirić. 40,3 % vprašanih medicinskih sester instrumentark je potrdilo, da so doživele sindrom izgorelosti na delovnem mestu. Ugotovljena je bila statistično pomembna pozitivna korelacija med stopnjo ocene doživetega sindroma izgorelosti na delovnem mestu in rezultatom na Presejalni lestvici kroničnega stresa (ρ = 0,45), prav tako pa tudi z rezultati na vseh lestvicah Trierjevega inventarja za kronični stres. Pri tem je bil sindrom izgorelosti na delovnem mestu v najvišji korelaciji z rezultatom na lestvici Kronična zaskrbljenost (ρ = 0,42), v najnižji pa z rezultatom na lestvici Socialna preobremenitev (ρ = 0,30). Uvajanje psihoedukacije kot dela preventivnega programa v terapevtskem smislu bi vplivalo na prepoznavanje in preprečevanje sindroma izgorelosti ter na zmanjšanje kroničnega stresa.

Upravljanje kakovosti in izboljšanje zdravstvene obravnave pacientov pri endoskopski retrogradni holangiopankreatografiji z uporabo visokopretočne nosne kanile

2024-12-18T12:51:55+01:00

Endoskopska retrogradna holangiopankreatografija (ERCP) je invaziven postopek, povezan z velikim tveganjem za respiratorne zaplete, kot sta hipoksemija in hiperkapnija. Namen raziskave je bil oceniti učinkovitost visokopretočne nosne kanile (HFNC) v primerjavi s konvencionalno nosno kanilo (CNC) pri vzdrževanju oksigenacije in ventilacije med ERCP. V prospektivno, randomizirano pilotno raziskavo je bilo vključenih 20 pacientov, razdeljenih v dve skupini (HFNC n=10; CNC n=10). Spremljali smo nasičenost s kisikom (SaO₂) in parcialni tlak CO₂ (paCO₂) pred in po posegu. Podatke smo analizirali z Levenejevim testom in t-testom za neodvisne vzorce. Skupina HFNC je dosegla statistično značilno višjo nasičenost s kisikom (98,28 ± 3,15) kot skupina CNC (93,00 ± 5,96; p=0,024). Prav tako je imel HFNC statistično značilno nižji paCO₂ (5,36 ± 0,70) v primerjavi s CNC (6,34 ± 0,62; p<0,01). V skupini HFNC je bilo manj epizod desaturacije in potreb po intervencijah na dihalnih poteh. Rezultati kažejo, da uporaba HFNC med ERCP izboljša oksigenacijo, zmanjša retencijo CO₂ in poveča varnost pacientov, zlasti pri tistih z višjim respiratornim tveganjem. Kljub omejitvam majhnega vzorca so ugotovitve skladne z literaturo in podpirajo nadaljnjo uporabo HFNC v gastroenterološki endoskopiji.

Fizioterapevtska obravnava bolečine v križu pri tekačih – pregled literature

2025-06-16T13:10:49+02:00

Bolečina v križu je pogost problem, ki omejuje tekače pri teku. Fizioterapija, ki temelji na konzervativnem zdravljenju, kratkoročno in dolgoročno pripomore k odpravi težav. Namen prispevka je preučiti vzroke za nastanek bolečine v križu pri tekačih in raziskati učinkovite fizioterapevtske pristope. Uporabili smo pregled strokovne ter znanstvene literature, objavljene v podatkovnih zbirkah Pedro, COBISS, ProQuest in Pubmed. Zadetke smo omejili z vključitvenimi kriteriji: vsebinsko ustrezni članki, objavljeni v celotnem besedilu in v obdobju zadnjih 10 let ter v slovenskem in angleškem jeziku. Izmed 978 zadetkov smo za končno analizo uporabili 15 člankov. Oblikovali smo 47 kod, ki smo jih razdelili v tri vsebinske kategorije. Fizioterapevtska obravnava vključuje kombinacijo različnih terapevtskih vadb (za aktivacijo trupa, raztezanje, ravnotežje, koordinacijo in moč), manualne terapije (sklepnih mobilizacijskih in mehko tkivnih tehnik) in fizikalnih energij (ultrazvok, termo terapija in elektroterapija), ki so najučinkovitejši konzervativni postopki za zmanjšanje bolečine v križu.

Menedžment kot ključni dejavnik kakovostnih storitev v zdravstvu

2025-06-16T13:25:17+02:00

V zadnjih desetletjih so zdravstveni sistemi po vsem svetu doživeli pomembne spremembe, ki jih pogojujejo dejavniki, kot so globalizacija, staranje prebivalstva, fluktuacija kadra, podnebne spremembe ter spreminjajoče se vrednote in pričakovanja družbe do zdravja. Namen raziskave je bil s pregledom znanstvene literature preučiti povezavo med menedžmentom in kakovostjo obravnave pacientov v mednarodnem okolju. Za pridobitev relevantnih podatkov smo izvedli temeljit pregled literature z naslednjimi vključitvenimi kriteriji: časovna omejitev na zadnjih pet let, prost dostop do celotnih besedil in vsebinska ustreznost glede na raziskovalni cilj. Po selekciji in analizi virov je bilo v končno analizo vključenih 18 znanstvenih člankov. Rezultati vsebinske analize potrjujejo ključno vlogo menedžmenta pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Ugotovitve poudarjajo pomen strateškega razvoja vseh zdravstvenih poklicev in nujnost aktivne podpore menedžmenta v javnih zdravstvenih zavodih. Okrepljena vloga menedžmenta lahko pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti obravnave pacientov, povečanju zadovoljstva zaposlenih ter k višji ravni zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev. Na podlagi ugotovitev priporočamo okrepljeno vlaganje v razvoj vodstvenih kompetenc zaposlenih v javnem zdravstvenem sektorju.