Vključevanje starejših v izobraževanje in usposabljanje v večgeneracijskem centru
Ključne besede:
starejši, Večgeneracijski center, izobraževanje, usposabljanjePovzetek
Staranje prebivalstva je prineslo številne spremembe, med drugim tudi težnjo po vključitvi starejših v različna neformalna izobraževanja, saj želimo vsem zagotoviti večjo kakovost življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno je stanje v Večgeneracijskem centru Posavje, v njegovi enoti Brežice, ki izvaja aktivnosti za starejše ljudi. Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in analizi besedila. V raziskavo smo vključili 42 oseb, ki so redno vključene v aktivnosti večgeneracijskega centra (VGC), ter 12 zaposlenih. Podatke smo zbirali v drugi polovici leta 2019. Anketirancem smo postavili štiri osnovna vprašanja o slabostih, prednostih, izzivih in nevarnostih delovanja VGC. Na postavljena vprašanja so vključeni v raziskavo podali pisne odgovore. Odgovore smo razvrstili v štiri kategorije (slabosti, prednosti, izzivi in nevarnosti) ter nato uporabili SPIN analizo za oblikovanje strategij. Oblikovane strategije so poudarile pomen delovanja VGC za starejše, njihovo medgeneracijsko sodelovanje ter nakazale možnosti izboljšav pri vključevanju starejših v aktivnosti v VGC.
Literatura
Aberg, P. (2016). Nonformal learning and well-being among older adults: Links between participation in Swedish study circles, feelings of well-being and social aspects of learning. Educational Gerontology, 42, št. 6, str. 411–422.
Andreoletti, C. and Howard, J. L. (2018). Bridging the generation gap: Intergenerational servicelearning benefits young and old. Gerontology & geriatrics education, 39, št. 1, str. 46–60.
Atri, S. B. idr. (2018). Relationship between social capital and lifestyle among older adults. Educational Gerontology, 44, št. 9, str. 562–571.
Boström, A. K. (2012). Učenje odraslih v evropskem kontekstu. Sodobna pedagogika, 63, št. 5, str. 144–163.
Boulton - Lewis, G. M. and Buys, L. (2015). Learning choices, older Australians and active ageing. Educational Gerontology, 41, št. 11, str. 757–766.
Brady, E. M., Cardale, A. and Neidy, J. C. (2013). The quest for community in osher lifelong learning institutes. Educational Gerontology, 39, št. 9, str. 627–639.
Bratun, U. and Filej, B. (2020). Strategije razvoja delovne terapije v skupnosti za potrebe starejših ljudi: študija primera. Revija za zdravstvene vede, 7, št. 1, str. 3–18.
Dimovski, V. and Žnidaršič, J. (2007). Ekonomski vidiki staranja prebivalstva v Sloveniji: Kako ublažiti posledice s pristopom aktivnega staranja. Kakovostna starost, 10, št. 1, str. 2–15.
EU skladi (2018). Pridobljeno dne 18. 12. 2020 s svetovnega spleta: http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/primeri-dobrih-praks/vecgeneracijski-centri-2.
EU skladi (2019). Pridobljeno dne 24. 4. 2019 s svetovnega spleta: https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020.
European Commission. Ageing report. (2012). Europe needs to prepare for growing older. Pridobljeno dne 24. 4. 20219 s svetovnega spleta: http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/structural_reforms/2012-05-15_ageing_report_en.htm.
European Report on Quality Indicators of Lifelong Learning. 2002. Pridobljeno dne 15. 2. 2019 s svetovnega spleta: https://www.researchgate.net/publication/267364096_Lifelong_learning_competence_scale_Lllcs_The_study_of_validity_and_reliability.
Eurostat (2013). Pridobljeno dne 13. 4. 2019 s svetovnega spleta: https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/5775829/KE-BH-13-0S2-EN.PDF/e99e7095-df33-42ee-9429-626e04ddec11.
Findeisen, D. (2013). Motivacija in sposobnost starejših za učenje in dejavno nadaljevanje življenja po upokojitvi. V: Krajnc A., Findeisen D., Ličen N., Ivanuš Grmek M. and Kunaver J. (ur.). Posebnosti izobraževanja starejših, št. 2, str. 44–60.
Formosa, M. (2007). A Bourdieusian Interpretation of the University of the Third Age in Malta. Journal of Maltese Education Research, 4, št. 2, str. 1–16.
Formosa, M. (2011). Critical educational gerontology: a third statement of first principles. International Journal of Education and Ageing, 2, št. 1, str. 317–332.
Formosa, M. (2012). Lifelong education for older adults in Malta: Current trends and future visions. International Review of Education, 58, št. 2, str. 271–292.
Glendenning, F. (1992). Educational Gerontology and Gerogogy: a critical perspective. V: Berdes, C., Zych, A. A. and Dawson, G. D. (ur.), Geragogics: European Research in Gerontological Education and Educational Gerontology. New York: Haworth Press str. 5–22.
Goriup, J. and Šoba, V. A. (2015). Knowledge management for knowledge society and intergenerational education. International Journal of Management, Knowledge and Learning, 4, št. 1, str. 109–126.
Guriup, J. and Lahe, D. (2018). Poglavja iz socialne gerontologije. Maribor: AMEU – ECM, Alma Mater Press.
Havighurst, R. J. (1961). Successful Aging. The Gerontologist, 1, št. 1, str. 8–13.
Hlebec, V. and Kogovšek, T. (2006). Merjenje socialnih omrežij. Ljubljana: Študentska založba.
Hozjan, T. (2010). Aktualne dejavnosti na področju medgeneracijskega sodelovanja v Sloveniji. Andragoška spoznanja, 16, št. 4, str. 45–52.
Jelenc, Z. (2007). Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Pedagoški inštitut.
Jug, J. (1996). The organisation of Social Enlightenment: A Comperative Study of Social Movements and Development of Adult Education in Europe, 1750-1800 in Slovenia. V: Poggeler, F. and Jug, J. (ur.). Democracy and adult education: ideological changes and educational consequences. Frankfurt am Main: P. Lang, str. 181–194.
Jug, J. (1998). Slovensko izobraževanje odraslih od leta 1918 do 1945 v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter v Kraljevini Jugoslaviji. V: Filla, W., Gruber, E. and Jug J. (ur.), Zgodovina izobraževanja v Srednjeevropskih državah, Obdobje medo obema vojnama. Kranj: Moderna organizacija, str. 109–116.
Knežević, S. and Jelenc - Krašovec, S. (2008). Izobraževanje starejših kot možnost za dejavno staranje in osebnostno rast. AS. Andragoška spoznanja, 14, št. 1/2, str. 33–42.
Krajnc, A. (2007). Nove paradigme vseživljenjskega izobraževanja. Andragoška spoznanja 13, št. 4, str. 10–27.
Krajnc, A. (2013). Je izobraževanje starejših drugačno? V: Findeisen, D. (ur.). Posebnosti izobraževanja starejših. Ljubljana: Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, str. 11–33
Kump, S. (2015). Vpliv izobrazbe in spretnosti starejših na individualno in družbeno blaginjo. Andragoška spoznanja, 21, št. 2, str. 9–27.
Kump, S. and Jelenc - Krašovec, S. (2005a). Izobraževanje - možni dejavnik krepitve moči in vpliva starejših odraslih. Družboslovne razprave, 21, št. 49/50, str. 243–261.
Kump, S. and Jelenc Krašovec, S. (2005). »Vloga izobraževanja v procesu krepitve položaja starejših ljudi v družbi«. V: Krajnc, A. (ur.), Perspektive starejših v Evropi, XVIII. Mednarodni kongres Eurag, str. 39–40.
Lamb, R. and Brady, E. M. (2005). Participation in lifelong learning institutes: What turns members on?. Educational Gerontology, 31, št. 3, str. 207–224.
Maksimenko, S. and Serdiuk, L. (2016). Psychological potential of personal self-realization. Social welfare: interdisciplinary approach, 1, št. 6, str. 92–100.
MDDSZ: Večgeneracijski centri (2018). Pridobljeno dne 18. 12. 2019 s svetovnega spleta: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/vecgeneracijski_centri/podatki_o_vecgeneracijskih_centrih/#c19496.
Midwinter, E. (ur.)(1997). Releasing the Resource: Older Adults as Helpers in Learning Processes. Barcelona: European Association for the education of Adults.
Mucchielli, A. (2011). Les Motivations. Paris: PUF.
Newall, N. E. G. and Menec, V. H. (2015). Targeting socially isolated older adults: A process evaluation of the senior centre without walls social and educational program. Journal of Applied Gerontology, 34, št. 8, str. 958–976.
Ogulin Počrvina, G. (2012). Izobraževanje starejših odraslih s podeželja na ljudskih univerzah v jugovzhodni Sloveniji. Sodobna pedagogika, 63, št. 129, str. 104–122.
Pušnik, K., Šlebinger, M., Bradač Hojnik, B. and Rebernik, M. (2007). The Age as a Resource: Active Ageing in Slovenia and New EU Member States. Maribor: Faculty of Economics and Business. Pridobljeno dne 6. 3. 2021 s svetovnega spleta: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64934&lang=slv.
Ramovš, J. (2012). Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
Schuller, T. (2004). Studying benefits. V: Schuller, T., Preston, J., Hammond, C. Brassett – Grundy, A. and Bynner, J. (ur.). The Benefits of Learning. The impact of education on health, family life and social capital. London, New York: Routledge Falmer, str. 3–11.
Sedej, M. (2009). Izobraževanje starejših v luči trga dela in strategije aktivnega staranja. Andragoška spoznanja, 15, št. 2, str. 54–63.
Statistični urad (2019). Pridobljeno dne 24. 4. 20219 s svetovnega spleta: https://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Index/14.
Šircelj, M. (2009): Staranje prebivalstva v Sloveniji. V: Hlebec, V. (ur.). Starejši ljudje v družbi sprememb. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, str. 15–44.
Šušteršič, J., Rojec, M. and Korenika, K. (ur.). (2005). Strategija razvoja Slovenije. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.
Švigelj, S. (2018). Sodobna družba znanja in medgeneracijsko sodelovanje (Magistrsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.
Tam, M. (2012). Active aging, active learning: Elder learning in Hong Kong. In: Boulton-Lewis, G. M. in Tam, M. (eds.) Active aging, active learning: Issues and challenges. Dordrecht, The Netherlands: Springer, str. 163–174.
Tam, M., Aird, R., Boulton - Lewis, G. and Buys, L. (2016). Ageing and learning as conceptualized by senior adults in two cultures: Hong Kong and Australia. Current Aging Science, 9, št. 3, str. 162–177.
United Nations (1991). Pridobljeno 15. 2. 2019 iz svetovnega spleta: http://www.un.org/documents/ga/res/46/a46r091.htm.
Večgeneracijski center (VGC) Posavje (2019). Pridobljeno dne 10. 1. 2019 s svetovnega spleta: https://www.vgc-posavje.si/.
Villar, F., Pinazo, S., Triado, C., Celdran, M. and Sole, C. (2010). Older people’s university students in Spain: A comparison of motives and benefits between two models. Ageing & Society, 30, str. 1357–1372.
WHO (2015). Ageing and life-course: What is »active ageing«? Pridobljeno 20. 12. 2018 s svetovnega spleta: https://www.who.int/ageing/en/.
World Health Organization (WHO) (2002). Active aging: A policy framework. Geneva, Switzerland: World Health Organization.
