Starostniki, njihova avtonomija in družbeni status
Autonomy and Social Status
Ključne besede:
starostniki, avtonomija, družbeni status, potrebe, domovi za starejšePovzetek
Ko starostniki z vključitvijo v dom zamenjajo svoje dotedanje bivalno okolje, so soočeni z znižanim družbenim statusom in zato izpostavljeni določenim tveganjem. Ker nastalo ranljivost njihovega položaja lahko spodbuja tudi institucija s svojim delovanjem, se je avtorica osredotočila na specifično obliko institucionalnega varstva starih ljudi, in sicer na domove za starostnike. V moderni družbi so v njih prevladovali medicinski pristopi, ki so z instrumentalnim načinom dela večinoma odoločali o življenju oskrbovancev. Izguba avtonomije in upadanje nadzora nad lastnim življenjem, nižanje samopodobe in socialnih stikov, zmanjšana sposobnost samostojnega življenja ter morebiten hitrejši upad intelektualnih sposobnosti so pogosto posledica drugačnega habitusa. Tudi zato, ker kljub socialni strukturi aktualnih domov opažamo, da nekatere elemente intrumentalizacije ohranjajo, saj način življenja starostnikov, vloge in norme vedenja določajo še vedno togi administrativni pristopi. Socialna opora in celotna struktura mreženja znotraj institucije utegne biti v tem segmentu privedena na minimum, kar ogroža kakovost bivanja starostnikov. Avtorica je v ospredje postavila vprašanje: Ali in če, koliko je bivanje v instituciji resnično naklonjeno posamezniku? Ali so domovi za starejše nemočni pri zadovoljevanju višjih sekundarnih potreb starostnikov? Je resnično v interesu družbe, da starostnike integrira v družbo in kolikšen vpliv imajo na to institucije? Ali lahko te institucije s svojim delovanjem povrnejo starostnikom družben status, ki so ga zasedali v svoji aktivni dobi? Dobljene empirične podatke je avtorica pridobila na neslučajnostnem namenskem vzorcu starostnikov - oskrbovancev v starosti 65 do 90 let.
Literatura
Achenbaum, W. A. (2009). A metahistorical perspective on theories of aging. In: Bengston, V. L., Silverstein, M., Putney, N. M. and Gans, D. (ed.). Handbook of Theories of Aging. New York: Springer.
Baltes, P. B. (1997). On the incomplete architecture of human ontogeny: selection, optimization, and compensation as foundation of developmental theory. American Psychologist, 4, pp. 366–380.
Baltes, P. B. and Baltes, M. M. (1997). Psychological perspectives on successful aging: the model of selective optimization with compensation. V: Hojnik - Zupanc, I. (1999). Samostojnost starega človeka v družbeno - prostorskem kontekstu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Baltes, P. B. and Mayer, K. U. (1999). The Berlin aging study: aging from 70 to 100. New York: Cambridge University Press.
Bauman, Z. (2003). On the fraility of human bonds. Cambridge: Polity Press; Malden: Backwell.
Blanchard-Fields, F. and Kalinauskas, A. S. (2009). Challenges for the current status of adult development theories: a century of progress. In: Smith, M. C. and Defrates-Densch, N. (ed.). Handbook of Reserch on Adult learning and Development. New York: Routledge, pp. 3–33.
Cijan, V. in Cijan, R. (2003). Zdravstveni, socialni in pravni vidik starostnikov. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
Cumming, E. and Henry, W. E. (1961). Growing old. New York: Basic Books.
Erlach-Stickler, G. (2009). Wie erleben alte Menschen den Eintritt in ein Pflegeheim? VDM Dr. Müller.
Flaker, V. (1998). Odpiranje norosti: vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: Založba/cf*.
Garrett, G. (1983). Health needs ofthe elderly. London: Macmillan Education.
Gašparovič, M. (1999). Kakovost življenja starostnikov v domskem varstvu. Obzornik zdravstvene nege, 33, str. 187–192.
Giddens, A. (1995). Modernity and self-identity, self and society in the late modern age. Cambridge: Polity Press.
Giddens, A. (2003). Preobrazba intimnosti: spolnost, ljubezen in erotika v sodobnih družbah. Ljubljana: Založba /*cf.
Grebenc, V. (2005). Ocena potreb in raziskovanje lokalnih vednosti kot izhodišče za delovanje v socialnem delu. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
Havighurst, R. J. (1961). Successful aging. The Gerontologist, 1, No. 1, pp 8–13.
Havighurst, R. J., Neugarten, B. and Tobin, S. S. (1968). Disengagement and patterns of aging. In: Neugarten, B. (ed.). Middle Age and Aging. Chicago, IL: University of Chicago Press.
Hojnik - Zupanc, I. (1994). Institucionalno bivanje starih ljudi. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije.
Hojnik - Zupanc, I. (1999). Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Hooyman, N. R. and Kiyak, H. A. (2014). Social gerontology: a multidisciplinary perspective. Harlov, Essex: Pearson.
Kastenbaum, R. (1985). Staranje. Murska Sobota: Pomurska založba.
Katz, P., Kane, R. and Meze, Y. (1995). Quality care in geriatrie setting. New York: Springer.
Laslett, P. (1989). A fresh map of life: the emergence of the third age. London: Weidenfeld and Nicholson.
Law, K. W. (1997). Positive effects of modernization on later life. Hong Kong. Pridobljeno dne 31. 4. 2015 s svetovnega spleta: http://www.library.ln.edu.hk/eresources/etext/caws/cpps_0059.pdf.
Neugarten, B. (1982). Age or need? Public policies for older people. Beverly Hills: Sage.
Neugarten, B. L. (1974). Age groups in American society and the rise of the young-old. Annals of the American Academy of Politics and Social Sciences, 1, pp. 187–198.
Neugarten, B. L. (1979). Time, age, and the life cycle. The American Journal of Psychiatry, 136, No. 7, pp. 887–894.
Pečjak, V. (2007). Psihologija staranja. Bled: Samozaložba Bled.
Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Powell, J. L. (2000). The importance of a critical sociology of old age. Reviewing Sociology: Journal of Reviews, 11, No. 2, pp. 3–12.
Powell, J. L. (2001). Aging and social theory: a sociological review. Social Science Paper Publisher, 4, No. 2, pp. 15–31.
Ramovš, J. (1999). Mreža medgeneracijskih skupin za kakovostno starost v domu za stare ljudi. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
Resman, S. (2005). Zagotavljanje samostojnosti in povezanosti starostnikov v bivalnem okolju. Pridobljeno dne 28. 9. 2015 s svetovnega spleta http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_resman-sonja.pdf.
Stuart-Hamilton, I. (2006). Psychology of aging. London and Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers.
Suzman, R. M., Willis, D. P. and Manton, K. G. (1992). The oldest old. In: Suzman, R. M., Willis, D. P. and Manton, K. G. (ed.). New York: Oxford University Press.
Tornstam, L. (1989). “Gero-transcedence: a reformulation of the disengagement theory”. Aging, 1, pp. 55–63.
Vertot, N. (2010). Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Zbirka Brošure: Statistični urad Republike Slovenije.
Whitbourne, S. K. (2008). Adult Development and Aging: Biopsychological Perspectives. Danvers, MA: John Willey & Sons.
Willcocks, D. et al. (1987). Private lives in public places. London: Tavistock.
