Interdisciplinarna obravnava pojava izgorevanja v zdravstveni negi in oskrbi
Ključne besede:
zdravstvena nega, zaposleni, izgorevanje, delovni pogoji, organizacijaPovzetek
Prispevek obravnava kompleksnost izgorevanja pri zaposlenih v zdravstveni negi. Težišče raziskave je bilo usmerjeno v prepoznavanje najpogostejših spremenljivk, ki privedejo do izgorelosti zdravstvenega osebja in obravnave pojava izgorevanja v slovenskem prostoru. Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo raziskovanja z opisno kategorijo raziskovanja. Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili dva anketna vprašalnika: vprašalnik o izgorelosti Maslach MBI in vprašalnik o zadovoljstvu pri delu JDI. Podatke o psihosomatskih motnjah smo uporabili kontrolno listo psihosomatskih motenj. S preiskovanci smo opravili tudi strukturiran intervju. Test normalnosti porazdelitve spremenljivk Kruskall-Wallis je pokazal, da se komponente izčrpanosti ne porazdeljujejo normalno (čustvena izčrpanost: Z = 6,862, p = 0,000; depersonalizacija: Z = 1,857, p = 0,002 in znižana osebnostna izpolnitev: Z = 1,030, p = 0,239), medtem ko porazdelitev izčrpanosti statistično pomembno ne odstopa od normalne (Z = 1,030, p = 0,239). Rezultat na posameznih komponentah izčrpanosti je bil izračunan kot povprečje odgovorov, ki spadajo pod posamezno komponento, rezultat na celotni lestvici izčrpanosti pa kot vsota vseh komponent izčrpanosti.
Literatura
Åström, S. (1990). Attitudes, empathy and burnout among staff in geriatric and psycho geriatric care. Umeå University medical dissertations, 267, št. 1–19.
Babič, M. idr. (2007). Izzivi družinske medicine. Učno gradivo-zbornik seminarjev študentov. Maribor: Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru.
Bagari, N. in Butala, B. (2004). Zdravstveni absentizem – njegovo gibanje in razlogi za sprejem ukrepov za njegovo obvladovanje. Ljubljana: ZZZS.
Božič, J. (2011). Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih na primerov dobre prakse v domačih in tujih podjetjih. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča.
Chaoping, L., Kan, S. and Zhengxue, L. (2003a). Work – family conflict and job burnout of doctors and nurses. Chinese Mental Health Journal, 17, št. 12, str. 807–809.
Chaoping, L., Kan, S. and Zhengxue, L. (2003b). An investigation on job burnout of doctor and nurse. Chinese Journal of Clinical Psychology, 11, št. 3, str. 170–172.
Demir, A., Ulusoy, M. and Ulusoy, M. F. (2003). Investigation of factors influencing burnout levels in the professional and private lives of nurses. International Journal of Nursing Studies, 40, št. 8, str. 807–827.
Greenglass, E. and Burke, R. J. (2002). Hospital restructuring and burnout, Journal of Health and Human Services Administration, 25, št. 1, str. 89–114.
International Labour Office (1992). Preventing stress at work.
Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M. in Roškar, S. (2008). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Leskovic, L. in Leskovar, R. (2012). Povezanost psihosomatskih simptomov z izgorevanjem zaposlenih v zdravstveni negi. V: Skela-Savič, B., Hvalič Touzery, S., Skinder Savić, K. in Zurc, J. (ur.). Zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, str. 241–248.
Leskovic, L. in Vukovič, G. (2010). Psihične obremenitve na delovnem mestu in načini soočanja z njimi v domovih za starejše občane. V: Kern, T., Rajkovič, V., Paape, B. in Ferjan, M. (ur.), Človek in organizacija. Kranj: Moderna organizacija, str. 777–783.
Maslach, C. (1982). Burnout: The cost of caring. Englewood Clif: Prentice-Hall.
Maslach, C. in Leiter, M. P. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mesto. Ljubljana: Educy.
Maslach, C., Schaufeli, W. B. and Leiter, M. P. (2001). Job burnout. Annual Review of Psychology, 52, str. 397–422.
Pšeničny, A. (2006). Recipročni model izgorelosti (RMI): prikaz povezave med interpersonalnimi in intrapersonalnimi dejavniki. Ljubljana. Društvo psihologov Slovenije, Psihološka obzorja.
Pšeničny, A. (2008). Raziskava o izgorelosti v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za razvoj človeških virov.
Rakovec Felser, Z. (2006). Pojav izgorevanja med zdravstvenim osebjem. Obzornik zdravstvene nege, 40, št. 3, str. 143–148.
Skinner, V., Madison, J. and Harris Humphries, J. (2007). Job satisfaction of Australian nurses and midwives. Callaghan: School of Nursing and Midwifery, Faculty of Health, The University of Newcastle.
Statistični podatki o invalidizaciji (2006). Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.mddsz.gov.si /si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela /varnost_in_zdravje_pri_delu/opredelitev-podrocja.
Statistični podatki RS. (2010). Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.google.si/search?=statistični+podatki+RS+2010&oq=statistični+podatki+RS+2010.
Ščuka, V. (2008). Premagajmo sindrom izgorelosti na delovnem mestu. Motnje v življenjskem slogu prinašajo izgorelost. HMR, 10, str. 50–57.
Taylor, B. and Barling, J. (2004). Identifying sources and effects of career fatigue and burnout for mental health nurses: a qualitative approach. International Journal of Mental Health Nursing, 13, št. 2, str. 117–125.
Teeri, S., Välimäki, M., Katajisto, J. and Leino-Kilpi, H. (2008). Maintenance of patients’ integrity in long-term institutional care. Nursing Ethics, 15, št. 4, str. 523–535.
Turk, E. in Albreht, T. (2010). Ekonomsko breme duševnih bolezni. Zdravstveni Vestnik, 79, str. 531–536.
