Analiza koncepta samooskrbe – slovenski kontekst
DOI:
https://doi.org/10.55707/jhs.v9i2.129Ključne besede:
skrb za sebe, opolnomočenje pacienta, zdravstvena nega, zdravje, dobro počutje, Walker in AvantPovzetek
Samooskrba pacientov vključuje aktivno skrb za samega sebe v času zdravja in bolezni. Koncept samooskrbe v slovenskem prostoru ni enotno opredeljen in je redko raziskovalna tematika. Narejena je bila analiza koncepta samooskrbe po Walkerju in Avantu za slovenski prostor. Analiza je temeljila na pregledu slovenske strokovne in znanstvene literature. Koncept samooskrbe vključuje aktivno skrb za samega sebe, aktivnosti, usmerjene v doseganje optimalnega zdravja in dobrega počutja, ter kontinuirano izvajanje. Predhodniki samooskrbe so motiviranost in informiranost, zdravstvena pismenost in zdravstvena vzgojenost. Posledice samooskrbe so boljša kakovost življenja in večje zadovoljstvo z življenjem, boljše sprejemanje zdravljenja, manjša obremenitev zdravstva ter boljša kakovost zdravstvene obravnave. Nadaljnje raziskovanje oz. nadgradnja konceptualnega modela samooskrbe bi bila smiselna v smeri oblikovanja specifičnih negovalnih intervencij za spodbujanje samooskrbe med pacienti v različnih življenjskih obdobjih in pristopov k njihovemu izvajanju.
Literatura
Ausili, D., Masotto, M., Dall’Ora, C. idr. (2014). A literature review on self-care of chronic illness: Definition, assessment and related outcomes. Prof Inferm 67(3), 180–189. https://doi.org/10.7429/pi.2014.673180
Babbie, E. R. (2013). The Practice of Social Research. Belmont, Calif: Wadsworth Cengage Learning.
Benedičič Katona, D. in Vodlan, A. (2017). Priprava pacienta na ventilacijo na domu. V: Kadivec, S. (ur.). Izzivi zdravstvene nege na področju zdravstvene oskrbe bolnika z boleznijo pljuč (str. 111–115). Dostopno na: https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZCWMAMJ
Caf, B. in Rotvejn Pajič, L. (Eds.) (2019). Biti starš otroku z ADHD. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Dostopno na: https://www.scoms-lj.si/___pubfiles/Biti%20stars%CC%8C%20otroku%20z%20ADHD.pdf
Černivec, M., Gliha Komac, N., Jakop, N. idr. (ur.) (2019). Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Dostopno na: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2018#v
Činkole Kristan, E. in Rajer, B. (2017). Obnovljivi viri energije v Sloveniji: prerez časa in prostora. Ljubljana: Borzen.
Čuček - Trifkovič, K. (2001). Pomen samokontrole pri vodenju sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen, 41, 12–14.
Dellafiore, F., Arrigoni, C., Pittella, F. idr. (2018). Paradox of self-care gender differences among Italian patients with chronic heart failure: Findings from a real-world cross-sectional study. BMJ Open, 8(9), e021966. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2018-021966.
Doberšek - Mlakar, J. (1999). Zdravstvena vzgoja svojcev varovanca z demenco na kliničnih oddelkih za klinično psihiatrijo (KOKP) v Ljubljani. Obzor Zdrav Neg, 33(3/4), 179–182.
Gašparovič, M. (2007). Kakovost življenja starostnikov v domskem varstvu. Obzor Zdrav Neg, 33(3/4), 187–192.
Grady, P. A. in Gough, L. L. (2014). Self-management : A comprehensive approach to management of chronic conditions. Am J Public Health, 104(8), e25–e31. https://doi.org/10.2105/AJPH.2014.302041
Imperl, T. in Hrovat Bukovšek, A. (2019). Samonadzor pacientov s srčnim popuščanjem kot način vodenja in obvladovanja bolezni. V: Štemberger Kolnik, T. idr. (ur.). Medicinske sestre in babice, zagovornice zdravja za vse (str. 140–146). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Dostopno na: http://www.zzkongres.si/wp-content/uploads/2019/05/Z-Z_e-Zbornik_KongresMaj_2019_splet.pdf.
Janež, A. (2016). Samokontrola. V: Zaletel J. in Ravnik Oblak M. (ur.), Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 (str. 1–9). Ljubljana: Diabetološko zdrušenje Slovenije. Dostopno na: https://endodiab.si/priporocila/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/
Jukić Petrovčič, J. (1998). Astma pri otroku in zdravstvena vzgoja. Obzor Zdrav Neg, 32(1), 59–62.
Kadivec, S. (2017). Kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege – orodje za načrtovanje zdravstvenega kadra. V: Kadivec S. (ur.), Izzivi zdravstvene nege na področju zdravstvene oskrbe bolnika z boleznijo pljuč (str. 16–21). Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo. Dostopno na: https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZCWMAMJ.
Kobentar, R., Kogoj, A., Zorc Maver, D. idr. (2015). Ocena samostojnosti stanovalcev, obolelih z demenco, pri zadovoljevanju temeljnih življenjskih potreb v domovih starejših v Ljubljani. Zdrav Vestn, 84(7/8), 544–553.
Kosmina Novak, V. (2010). Oskrba pacienta s kronično boleznijo na primarni ravni v specialistični dejavnosti. V: Štemberger Kolnik, T. in Majcen Dvoršak, S. (ur.). Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji (str. 41–44). Koper: Strokovno društvo medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic Koper. Dostopno na: https://
www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/zbornik_simpozij_portoroz_maj_2010.pdf.
LeBlanc, R. G. in Jacelon, C. S. (2018). Self-care among older people living with chronic conditions. Int J Older People Nurs, 13(3), e12191. https://doi.org/10.1111/opn.12191
Martínez, N., Connelly, C. D., Pérez, A. idr. (2021). Self-care: A concept analysis. Int J Nurs Sci, 8(4), 418–425. https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2021.08.007
Matarese, M., Lommi, M., De Marinis, M. G. idr., (2018). A systematic review and integration of concept analyses of self-care and related concepts. J Nurs Scholarsh, 50(3), 296–305. https://doi.org/10.1111/jnu.12385
Medvešček-Smrekar, M. (2000). Vloga medicinske sestre v timski obravnavi bolnika z nevrolosko boleznijo. Zdrav Var, 39(7–8), 208–210.
Mertelj, O. in Bahun, M. (2013). Organizacija izobraževanja pacientov s kronično rano in njihovih svojcev – primer dobre prakse. V: Klemenc, D. idr. (ur.). Moč za spremembe – medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema: Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic, 89–96.
Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/9._kongres_zbns_2013-zbornik.pdf.
Mirc, A. in Čuk, V. (2010). Ohranjanje življenjskih aktivnosti varovanca z demenco s pomočjo teoretičnih modelov. Obzor Zdrav Neg, 44(3), 163–172.
Narasimhan, M., Allotey, P., in Hardon, A. (2019). Self care interventions to advance health and wellbeing: A conceptual framework to inform normative guidance. Brit Med J, 365, l688. https://doi.org/10.1136/bmj.l688
Nemec, U., Pajnkihar, M., Šostar Turk, S. idr. (2019). Samoobvladovanje kronične bolečine: strategija stimulacije. Obzor Zdrav Neg, 53(1), 70–77. https://doi.org/10.14528/snr.2019.53.1.221.
Nuopponen, A. (2010). Methods of concept analysis – a comparative study. LSP J, 1(1), 4–12.
Peternelj, A. in Šorli, J. (2004). Neakutna obravnava – nepogrešjivi del v celostni zdravstveni oskrbi. Zdrav Vestn, 73(10), 743–748.
Peternelj, K. (2010). Edukacija v mali skupini – izziv za edukatorja in/ali bolnika s sladkorno boleznijo. V: Štemberger Kolnik, T. in Majcen Dvoršak, S. (ur.). Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji (str. 93–96). Koper: Strokovno društvo medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic Koper. Dostopno na: https://
www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/zbornik_simpozij_portoroz_maj_2010.pdf
Prevolnik Rupel, V., Simčič, B. in Turk, E. (2014). Terminološki slovar izrazov v sistemu zdravstvenega varstva. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Dostopno na: https://www.kclj.si/dokumenti/Terminoloski_slovar_MZ.pdf
Prijatelj, L. (2016). Samooskrba ali uvožena hrana. Didakta, 25(188), 22–24.
Richard, A. A. in Shea, K. (2011). Delineation of self-care and associated concepts. J Nurs Scholarsh, 43(3), 255–264. https://doi.org/10.1111/j.1547-5069.2011.01404.x
Riegel, B., Dunbar, S. B., Fitzsimons, D. idr. (2019). Self-care research: Where are we now? Where are we going? Int J Nurs Stud, 23, 103402. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2019.103402
Riegel, B., Westland, H., Iovino, P. idr. (2021). Characteristics of self-care interventions for patients with a chronic condition: A scoping review. Int J Nurs Stud, 116, 103713. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2020.103713
Skok, I., Štemberger Kolnik, T. in Babnik, K. (2019). Zdravstvena pismenost in sladkorna bolezen: študija primera na skupini pacientov v specialistični ambulanti za zdravljenje sladkorne bolezni. Obzor Zdrav Neg, 53(1), 49–56. https://doi.org/10.14528/snr.2019.53.1.233
Skvarča, A. (2018). Samovodenje. V: Košnik, M. in Štajer, D. (ur.). Interna medicina (str. 898–899). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo, Buča.
Škerjanc, A. (1998). Zdravo vedenje in vedenje bolnih: pogled na stanje v Sloveniji. Zdrav Vestn, 67(5), 293–296.
Štabuc, B. (2018). Gastroezofagealna refluksna bolezen V: Košnik, M. in Štajer, D. (ur.). Interna medicina (str. 523–528). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo, Buča.
Tabrizi, J. S., Behghadami, M. A., Saadati, M. idr. (2018). Self-care ability of older people living in urban areas of Northwestern Iran. Iran J Public Health, 47(12), 1899–1905.
Tontić, M. in Ramšak Pajk, J. (2019). Patronažno varstvo in pomen preventivnih obiskov. V: Štemberger Kolnik, T. idr. (ur.). Medicinske sestre in babice, zagovornice zdravja za vse (str. 394–400). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Dostopno na: http://www.zzkongres.
si/wp-content/uploads/2019/05/Z-Z_e-Zbornik_KongresMaj_2019_splet.pdf
Walker, L. O. in Avant, K. C. (2011). Strategies for theory construction in nursing (5th ed.). Boston: Prentice Hall.
WHO – World Health Organization. (2022). WHO guideline on self-care interventions for health and well-being, 2022 revision. Geneva: World Health Organization. Dostopno na: https://apps.who.int/iris/rest/bitstreams/1440452/retrieve
Wills, E. M. in. McEwen, M. (2014). Concept development. V: McEwen, M. in Wills, E. M, (ur.). Theoretical basis for nursing (str. 49–71). Philadelphia: Wolters Kluwer.
Wu, C.-Y., Hu, H.-Y., Huang, N. idr. (2014). Determinants of long-term care services among the elderly: A population-based study in Taiwan. PloS One, 9(2), e89213. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0089213
Zurc, J. (2017). Skrb za zdravje, počitek in redna gibalna aktivnost - ključni dejavniki v razvoju mladih glasbenikov. R Zdrav Vede, 4(1), 16–30.
Železnik, D. (2003). Značilnosti starostnika, pomembne pri izvajanju zdravstvene nege. V: Skela Savič, B. (ur.). Starost in rak (str. 12–20). Ljubljana: Sekcija medicinskih sester v onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije – Zvezi medicinskih sester in tehnikov Slovenije. Dostopno na: http://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=12617inlang=slv
Železnik, D. (2010). Ocena samooskrbe starejših ljudi – pomemben dejavnik za njihovo obravnavo. Kakov Star, 13(4), 21–31.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Marija Milavec Kapun, Vladislav Rajkovič, Olga Šušteršič, Rok Drnovšek, Uroš Rajkovič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
