Organizacijska klima v domovih za starejše občane

Avtorji

  • Zoran Kusić Psihiatrična klinika Ljubljana
  • Jasmina Starc Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto

Ključne besede:

organizacijska klima, zdravstveni delavci, domovi za starejše

Povzetek

Zadovoljstvo zdravstvenega osebja in organizacijska klima sta glavna skrb za vse zdravstvene organizacije, saj veliko prispevata h kakovosti zdravstvene nege. Zaradi vladnih varčevalnih ukrepov s prepovedjo zaposlovanja, napredovanja, nagrajevanja in stimuliranja so se razmere v slovenskem zdravstvu poslabšale. Vse večje število zaposlenih v zdravstvu je nezadovoljnih, saj zaradi zmanjšanega števila in preobremenjenosti zdravstvenih delavcev ni več mogoče zagotoviti kakovostne in celostne obravnave pacienta. Namen tega prispevka je prikazati zadovoljstvo zaposlenih z organizacijsko klimo v domovih za starejše občane v Horjulu, Medvodah, Cerknici in v Trnovem. Rezultati merjenja organizacijske klime so pokazali, da so zaposleni najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve (85,8 %), delom (82,5 %) in neposrednim nadrejenim (79,6 %), najbolj nezadovoljni pa so z možnostmi za napredovanje (26,5 %) in s plačo (22,8 %).

Literatura

Brunet, L. (2004). The working climate in organizations. Mexico: Trillas.

Erjavšek, K. (2003). Kako organizacijska klima vpliva na uspešnost podjetja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

Florjančič, J. in Vukovič, G. (1998). Kadrovska funkcija – management. Maribor: Založba Moderna organizacija.

Jones, A. P. in James, L. R. (1979). Psychological climate: Dimensions and relationships of individual and aggregated work environment perceptions. Organizational Behaviour and Human Performance, 23, št. 1, str. 201-250.

Kunštek, I. (2003). Organizacijska klima. Glas gospodarstva, 2, str. 17–21.

Litwin, G. H. in Stringer, R. A. (1968). Motivation and organizational climate. Boston, MA: Harvard University Press.

Martins, N. and Martins, E. (2003). Organisational culture. In: Robbins, S. P., Odendaal, A. in Roodt, G. (eds.). Organisational Behaviour: Global and Southern African Perspectives. Cape Town: Pearson Education South Africa.

Martins, N. and Von Der Ohe, H. (2003). Organisational climate measurement: new and emerging dimensions during a period of transformation. South African Journal of Labour Relations, 6, str. 41-59.

Mihalič, R. (2008). Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih. Škofja Loka: Mihalič in Partner d.n.o.

Mihalič, R. (2007). Upravljajmo organizacijsko kulturo in klimo. Škofja Loka: Mihalič in partner.

Možina, S. (1992). Osnove vodenja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Ovsenik, M. in Ambrož, M. (2000). Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. Portorož: Turistica, Visoka šola za turizem.

Patterson, M., Warr, P. and West, M. (2004). Organisational Climate and company productivity: the role of employee affect and employee level. Journal of Occupational and Organisational Psychology, 77, str. 193-216.

Pfeffer, J. (2006). How to improve the organizational climate. Stanford University. Publication of HayGroup, Argentina.

Pulido, C. (2003). Organizational climate: a measure of success. Lima: Athanor.

Rozman, R. (2000). Analiza in oblikovanje organizacije. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Treven, S. (2001). Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Prenosi

Objavljeno

2022-04-08

Številka

Rubrika

Prispevki

Kako citirati

Organizacijska klima v domovih za starejše občane. (2022). Revija Za Zdravstvene Vede, 1(2), 15-31. https://www.jhs.si/index.php/JHS/article/view/11

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)