Zdravstvena nega v primežu spremenjenih vrednot slovenske postmoderne družbe
Ključne besede:
postmoderna družba, vrednote, zdravstvena nega, medicinske sestrePovzetek
V prispevku je predstavljen vidik aktualnih, spremenjenih vrednot slovenske postmoderne družbe in njihovih posledic, ki nedvomno vplivajo tako na vrednote v zdravstveni negi kot tudi na vrednote medicinske sestre kot strokovnjakinje, a tudi ad persona. Avtorica izhaja iz prepričanja, da notranji, t. i. temelj kulture vrednot, ki determinira dogajanja v podsistemu zdravstvene nege, vedno niha med dvema poloma: med idealno tipskim sistemom vrednot zdravstvene nege, ki vsebuje čutno in nadčutno komponento vrednot, ter »supersistemom«, ki ga narekujejo, celo zahtevajo aktualne družbene in ekonomske
spremembe. Razkorak med želenim in možnim pa zaposlenim v zdravstveni negi povzroča nemalo težav: strokovne, profesionalne, organizacijske, osebne in tudi finančne. Zato prispevek opozarja na potrebo po identifikaciji vzročno-posledičnih povezav spremenjenih vrednot v situaciji zdravstvene nege v slovenski post-moderni družbi. Vsak družbeni podsistem, torej tudi zdravstvena nega, ki hoče odražati dogajanje v realnosti, mora upoštevati dejstvo o nenehni transformaciji vrednot, ki potekajo v interakciji med mnogimi dejavniki na različnih ravneh.
Literatura
Anderson, C. A. in Bushman, B. J. (1997). External validity of »trivial« experiments: the case of laboratory aggression. Review of General Psychology, 1, 19-41.
Beck, U. (1987). Risikogesellschaft. Auf dem Weg in eine andere Moderne. Frankfurt: Suhrkamp.
Blanchard, K. M. in Stoner, J. (2004). Full steam ahead - Volle Kraft Vorraus. Offenbach: Gabal.
Butler, G. in Vodanovich, S. J. (1992). The relationship between work values and normative and instrumental commitment. Journal of Psychology, 126, 139-146.
Collins, J. C. (1996). Aligning action and values. Leader to Leader, 1, 19-24.
Collins, J. C., Porras, J. I. (1996). Building your company’s vision. Harvard Business Review. September-October 1996.
Černigoj Sadar, N. (2002). Stres na delovnem mestu. Ljubljana: Teorija in praksa, 39, 81-102.
Elizur, D. in Koslowsky, M. (2001). Values and organizational commitment. International Journal of Manpower, 22 (7), 593-599.
Ellswirth, R. R. (2002). Leading with purpose. The new corporation realities. Standford: University Press.
Engine, F. I. in Turner, B. S. (2002). Handbook of cizitenship studies. London: Sage.
Fengler, J. (2007). Nudenje pomoči utruja: o analizi in obvladovanju izgorelosti in poklicne deformacije. Ljubljana: Temza.
Filej, B. (1992). Management v zdravstveni negi. Zdravstveni Obzornik, 26, 291-297.
Filej, B. (2001). Profesionalna načela v zdravstveni negi. Zdravstveni Obzornik, 35, 71-74.
Fukuyama, F. (2010). The end of history and the last man. London: Penguin Books.
Goriup, J. (2011). Contemporary educational processes in Slovene religious centre of the Holy Brothers Cyril and Metod in Australia in preservation of Slovene emigrants. V Suvremene strategije učenja i poučavanja (str. 845-856). Pula: Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Odjel za odgojne i obrazovne znanosti.
Hofstede, G. (1984). Culture’s consequences: international differences in work-related values. Newbury Park, CA: Sage.
Hotttois, G. (1984). Le signe et la technique. La philosophie à l’épreuve de la technique. Paris.
Ivanko, Š. in Stare, J. (2007). Organizacijsko vedenje. Ljubljana: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.
Jurančič Šribar, L. (2006). Izgorelost – metafora časa, ki ga živimo. Delo, 8. 6. 2006, 20-21.
Kress, G. (2006). Learning and curriculum. Agency, ethics and aesthetics in an era of instability. V A. Moore (ur.). Schooling, Society and Curriculum. London: Routledge.
Maslach, C. in Leiter, M. P. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Kako organizacije povzročajo osebni stres in kako ga preperčiti. Ljubljana: Educy.
Meglino, B. M., Ravlin, E. C. in Adkins, C. L. (1989). A work values approach to corporate culture: a field test of the value congruence process and its relationship to individual outcomes. Journal of Applied Psychology, 74, 424-432.
Meglino, B. M., Ravlin, E. C., Adkins, C. L. (1992). The measurement of work value congruence: a field study comparison. Journal of Management, 18, 33-43.
Musek, J. (1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (2003). Raziskovanje vrednot v Sloveniji in vrednotni univerzum Slovencev. Ljubljana.
Peterka Novak, J. (2007). Spremembe pri vodenju v zdravstveni negi v sodobnem času. V B. Filej, P. Kersnič, (ur.), Zdravstvena in babiška nega – kakovostna, učinkovita in varna: zbornik predavanj in posterjev 6. kongresa zdravstvene in babiške nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Pšeničny, A. (2006). Sindrom adrenalne izgorelosti (SAI) in Recipročni model sindroma izgorelosti (RMI). Ljubljana: Inštitut za razvoj človeških virov. Pridobljeno 20. 9. 2007 s http://burnout.si/index.php?n=SubMenu& ID=8&SubMenu ID=22&id NZ=90.
Pšeničny, A. (2007). Razvoj vprašalnika sindroma adrenalne izgorelosti (SAI) in preverjanje izhodišča Recipročnega modela izgorelosti. Psihološka obzorja, 16 (2), 47-81.
Retelj, M. (2003). Kakovost v zdravstvu. Novo mesto: Vizita.
Riley White, M. (1978). Aging, social change, and the power of ideas. American Academy of Arts & Sciences. Pridobljeno 21. 1. 2012 s http://www.jstor.org/discover/10.2307/20024579?uid=2129&uid=3739008&uid= 2&uid=70&uid=4&sid=55977744343.
Robbins, S. P. (2001). Organizational behavior. New Jersey: Prentice-Hall, Inc.
Skela-Savič, B. (2008). Ali vemo, kje smo in kaj potrebujemo na področju vodenja? V: Skela-Savič, B., Kaučič, B. M. (ur.). Vodenje, motivacija in čustvena inteligenca vodje v zdravstvu. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego.
Šadl, Z. (1999). Usoda čustev v zahodni civilizaciji. Ljubljana: Sophia.
Šadl, Z. (2002). Emocionalno delo v storitvenih dejavnostih, Teorija in praksa, 39, 149.
Torrington, D. H. (2005). Human resource management. London: Pearson education.
Umek, P. in Musek Lešnik, K. (1998). Psihologija. VP-VŠ.
Ule, M. (2003). Razvoj zdravstvenega sistema v pogojih globalizacije in kaj je z zdravstveno nego. Obzornik Zdravstvene Nege, 31 (2), 25–31.
Vila, A. in Kovač, J. (1997). Osnove organizacije in managementa. Kranj: Moderna organizacija.
Vrhovec, A. (2012). Vpliv komunikacije in vodenja na organizacijo v zdravstveni negi. Celje: MFDPŠ.
Wall, R., Sobol, M. in Solum, R. (1999). The misson driven organisation. From mission statement to a thriving enterprise. Paperback, Prime Lifestyles.
Walter, F. (1995). Tourismus: Einführung in die Fremdenverkehrsökonomie.Oldenburg: Verlag.
Zupan, N. (2001). Nagradite uspešne, Spodbujanje uspešnosti in sistemi nagrajevanja v slovenskih podjetjih. Ljubljana: GV Založba.
Žnidaršič-Kranjc, A. (1996). Ekonomika in upravljaje neprofitne organizacije. Postojna: Dej.
Žnidar, M. (2011). Izgorelost zaposlenih na delovnem mestu. Celje: MFDPŠ.
