Poznavanje demence in stebrov podpore za osebe z demenco med pacienti zdravstvenih domov v savinjski statistični regiji
Ključne besede:
dementne osebe, skupnostna podpora, informiranost, pacienti zdravstvenih domov, savinjska statistična regijaPovzetek
Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo znanja o demenci in povezavo s stebri podpore osebam z demenco. Raziskava je bila opravljena v zdravstvenih domovih v savinjski statistični regiji s pomočjo strukturiranega pisnega vprašalnika. Sodelovalo je 166 anketirancev, med njimi 37 svojcev oseb z demenco. Kot statistično značilne smo vzeli razlike s p < 0,05, uporabili smo statistične teste ANOVA, Studentov t-test in Spearmanov koeficient korelacije. Povprečna ocena znanja o demenci je bila 9,23 od 12 točk, višjo so pokazali anketiranci z višjo izobrazbo in anketiranci iz krajev, kjer so dostopnost do informacij o demenci ocenili kot slabšo. Kljub temu bi lahko izobraževalni programi in kampanje, ki poudarjajo pomen podpore osebam z demenco, pri odraslih dodatno izboljšali ozaveščenost o potrebi po oblikovanju takim osebam prijaznih skupnosti.
Literatura
Alzheimer Europe. (2015). Dementia in Europe Yearbook 2015: Is Europe Becoming More Dementia Friendly? Pridobljeno dne 9. 12. 2019 s svetovnega spleta: https://www.alzheimereurope.org/Publications/Dementia-in-Europe-Yearbooks.
Brooker, D., La Fontaine, J., Evans, S., Bray, J. and Saad, K. (2014). Public health guidance to facilitate timely diagnosis of dementia: Alzheimer’s Cooperative Valuation in Europe recommendations. Geriatric psychiatry, 29, št. 7, str. 682–693.
Crampton, J., Dean, J. and Eley, R. (2012). Creating a Dementia Friendly York: Joseph Rowntree Foundation. Pridobljeno dne 9. 12. 2019 s svetovnega spleta: https://www.jrf.org.uk/report/creating-dementia-friendly-york.
Dobner, S. (2014). Bruges: A Dementia-Friendly City. Pridobljeno dne 6. 2. 2020 s svetovnega spleta: http://theprotocity.com/bruges-dementia-friendly-city/.
Felc, B. (2019). Pravica bolnika z demenco do samostojnega odločanja o zdravljenju. Pravna praksa, 38, št. 26, str. 14–16.
Felc, Z. (2013). Prvi Alzheimer Café na Štajerskem – v Šentjurju!. Utrip občine Šentjur, 5, št. 9, str. 34.
Felc, Z., Felc, B., Oset, M., Antolin, U. and Kolenko, M. (2020). Poznavanje demence med mladostniki v starajoči se družbi: pilotna študija. Teorija in Praksa, 57, št. 1, str. 326–346.
Felc, Z., Stopar, M. and Felc, B. (2018). Modest insight into the public level of knowledge of dementia-friendly city in Slovenia. Journal of health science, 6, št. 3, 220–225. doi:10.17265/2328-7136/2018.03.011.
Filej, B. and Žvanut, B. (2016). Vpliv spola in starosti na samopodobo in samospoštovanje starejših. Revija za zdravstvene vede, 3, št. 1, str. 29–42.
Fleming, R. and Purandare, N. (2010). Long-term care for people with dementia: environmental design guidelines. International Psychogeriatrics, 22, št. 7, str. 1084–1096.
Glavnik, T. (2017). Izzivi in nove priložnosti pri obravnavi dementnega bolnika v lekarni. Farmacevtski vestnik, 68, št. 2, str. 177–183.
Glynn, R. W., Shelley, E. and Lawlor, B. A. (2017). Public knowledge and understanding of dementia-evidence from a national survey in Ireland. Age and Ageing, 46, št. 5, str. 865–869.
Greenwood, N., Smith, R., Akhtar, F. and Richardson, A. (2017). A qualitative study of carers' experiences of dementia cafés: a place to feel supported and be yourself. BMC Geriatr, 17, št. 1, str. 164–173.
Hare, P. (2016). Dementia without Walls: Reflections on the Joseph Rowntree Foundation Programme. Working with Older People, 20, št. 3, str. 134–143.
Jensen, M., Nwando, A. I., Canavan, M. and McCarthy, G. (2015). Effectiveness of educational interventions for informal caregivers of individuals with dementia residing in the community: systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials. Geriatric Psychiatry, 30, št. 2, str. 130–143.
Kogoj, A. (2011a). Vedenjske in psihične spremembe pri demenci: s študijskimi primeri. Celje: Visoka zdravstvena šola. Pridobljeno dne 19. 12. 2019 s svetovnega spleta: http://www.vzsce.si/si/files/default/pdf/spletna_gradiva/Vedenjske_in_psihicne_spremembe_demenci_77441.pdf.
Kogoj, A. (2011b). Značilnosti in razumevanje demence, V: Mali, J. and Miloševič Arnold, V. (ur.). 2. natis. Demenca - izziv za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str.15–22.
Kogoj, T. (2017). Pomoč in podpora svojcem pri oskrbi oseb z demenco v domačem okolju (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
Livingston, G., Huntley, J., Sommerlad, A., Ames, D., Ballard, C., Banerjee, S. idr. (2020). Dementia prevention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Commission. The Lancet, 396, št. 10248, str. 413–446. Pridobljeno dne 23. 11. 2020 s svetovnega spleta: https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)30367-6/fulltext.
Molden, J. and Maxfield, M. (2017). The impact of aging stereotypes on dementia worry. European Journal of Ageing, 14, 29–37. doi:10.1007/s10433-016-0378-z
Morris, L., Horne, M., McEvory, T. and Williamson, T. (2018). Communication training interventions for family and professional carers of people living with dementia: a systematic review of effectiveness, acceptability and conceptual basis. Aging and Mental Health, 22, št. 7, str. 863–880. doi: 10.1080/13607863.2017.1399343
Ošlak, K. and Musil, B. (2017). Odnos do demence in stigma demence. Javno zdravje, 1, št. 1, str. 74–83.
Phillipson, L., Johnson, K., Cridland, E., Hall, D., Neville, C., Fielding, E. and Hasan, H. (2019). Knowledge, help-seeking and efficacy to find respite services: an exploratory study in help-seeking carers of people with dementia in the context of aged care reforms. BioMed Central Geriatrics, 19(2). Pridobljeno dne 20. 9. 2020 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.1186/s12877-018-1009-7.
Rahman, S. and Swaffer, K. (2018). Assets-based approaches and dementia-friendly communities. Dementia, 17, št. 2, str. 131–137.
Savinja Statistical Region. WIKI 2 Wikipedia Republished. (2018). Pridobljeno dne 9. 1. 2020 s svetovnega spleta: https://wiki2.org/en/Savinja_Statistical_Region.
Soong, A., Au, S., Kyaw, B. idr. (2020). Information needs and information seeking behaviour of people with dementia and their non-professional caregivers: a scoping review. BioMed Central Geriatrics, 20 (61). Pridobljeno dne 17. 9. 2020 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.1186/s12877-020-1454-y.
Spominčica Alzheimer Slovenija. (2017). Demenci prijazne točke. Pridobljeno dne 9. 2. 2020 s svetovnega spelta: https://www.spomincica.si/?page_id=85825.
Spominčica Šentjur. (2008). Statut društva. Pridobljeno dne 25. 11. 2020 s svetovnega spleta: http://www.spomincica-sentjur.si/images/dokumenti/Statut_Spomincica_Sentjur.pdf.
Stopar, M. (2015). Projekt Varne točke. Smo osebam z demenco prijazen kraj? Pridobljeno 9. 2. 2020 s svetovnega spleta: http://www.spomincica-sentjur.si/index.php/projekti/osebam-zdemenco-prijazen-kraj.
Swaffer, K. (2014). Dementia: Stigma, Language, and Dementia-friendly. Dementia, 13, št. 6, str. 709–716.
Van der Flier, W. M. and Scheltens, P. (2005). Epidemiology and risk factors of dementia. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 76, št. 5. Pridobljeno dne 9. 2. 2020 s svetovnega spleta: http://dx.doi.org/10.1136/jnnp.2005.082867.
