Razvoj kompetenc študentov zdravstvene nege z vidika kliničnega okolja in mentorske vloge
Ključne besede:
klinična praksa, mentorska vloga, klinično okolje, zdravstvena negaPovzetek
Klinično okolje in mentorska vloga so ključni za uspešno klinično prakso in zato tudi za kakovost študija zdravstvene nege, ki večinoma poteka v obliki klinične prakse. Cilj pričujoče raziskave je bil ugotoviti učinek kliničnega okolja na mentorsko vlogo. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativnega in kvalitativnega pristopa k raziskovanju, v štirih slovenskih psihiatričnih bolnišnicah ali oddelkih, kjer se izvaja klinična praksa za študente zdravstvene nege. Končni vzorec je zajemal 52 kliničnih mentorjev, od katerih smo 15 naključno izbranih vključili v fokusno skupino, kjer je potekala razprava o omenjenem učinku. Rezultati študije kažejo na močno (φ = 0,732), statistično značilno (p < 0,001) korelacijo med kliničnim okoljem in mentorsko vlogo. Kvalitativna analiza zapisov posnetkov fokusnih skupin potrjuje omenjeno korelacijo in nakazuje na številne kategorije, ki so ključne za izboljšavo mentorjeve vloge v povezavi s kliničnim okoljem (npr. pomanjkanje znanja mentorjev na področju učenja/poučevanja, nepripravljenost organizacije za spodbujanje mentorske vloge). Pričujoča raziskava kaže, da ima klinično okolje močan vpliv na mentorsko vlogo.
Literatura
Bartlett, H. P., Simonite, V., Westcott, E. and Taylor, H. R. (2000). A comparison of the nursing competence of graduates and diplomates from UK nursing programmes. Journal of Clinical Nursing, 9, št. 3, str. 369–379.
Clapper, T. (2010). Role play and simulations returning to teaching for understanding. Education Digest, 75, št. 8, str. 39–43.
Clayton, L. H. (2006). Concept mapping: an effective, active teaching-learning method. Nursing Education Perspectives, 27, št. 4, str. 197–203.
Comer, S. K. (2005). Patient care simulations: role playing to enhance clinical understanding. Nursing Education Perspectives, 26, št. 6, str. 357–361.
Dewey, J. (1997). Experiance and education. New York: Touchstone book.
Flanagan, J., Baldwin, S. and Clarke, D. (2000). Work-based learning as a means of developing and assessing nursing competence. Journal of Clinical Nursing, 9, No. 3, pp. 360–368.
Gopee, N. (2000). Practice teaching in healthcare. London: Sage.
Guilbert, J. J. (2004). Didaktični priročnik za učitelje na zdravstvenih šolah. Maribor: Unigrafika.
Herman, L. and Mandell, A. (2004). From teaching to mentoring. London: Routledge.
Hoffman, J. J. (2008). Teaching strategies to facilitate nursing students’ critical thinking. Annual Review of Nursing Education, 6, št. 6, str. 225–236.
Jarvis, P. (2002). Adult and continuing education: theory and practice. London, New York: Routledge.
Kolb, D. (1984). Experiential learning. New Jersey: Prentice Hall.
Kragelund, L. (2011). The windmill of learning processes: a learning and teaching tool for student nurses and mentors. Nurse Education Today, 31, št. 1, str. 54–58.
Öhrling, K. and Hallberg, I. R. (2000). Student nurses’ lived experience of preceptorship. Part 2 — the preceptor–preceptee relationship. International Journal of Nursing Studies, 37, št. 6, str. 25–36.
Saarikoski, M., Leino-Kilpi, H. and Warne, T. (2002). Clinical learning environment and supervision: testing a research instrument in an international comparative study. Nurse Education Today, 22, št. 4, str. 340–349.
Zachary, L. (2011). The mentors guide. Facilitating effective learning relationships. San Francisco: Jossey-Bass.
