Integrirana skrb za osebe s težavami v duševnem zdravju
Ključne besede:
integrirana skrb, duševno zdravje, mreženje, sodelovanje, skupnostna skrbPovzetek
Skrb za duševno zdravje ima posebni javni pomen. Zagotavlja se s sodelovanjem med izvajalci zdravstvenih in socialnih storitev ter med javnimi, nevladnimi ali drugimi zasebnimi organizacijami v okviru formalne mreže izvajalcev na področju duševnega zdravja. Namen raziskave je bil pridobiti mnenje strokovnjakov in uporabnikov storitev glede sodelovanja med organizacijami v podporni mreži za osebe s težavami v duševnem zdravju. Cilj raziskave je bil razkriti prednosti in ovire za sodelovanje izvajalcev ter razvoj podporne mreže. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Izvedeno je bilo polstrukturirano intervjuvanje dvanajstih strokovnjakov in štirih fokusnih skupin z uporabniki storitev na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki in uporabniki storitev so pri oceni sodelovanja med organizacijami na področju duševnega zdravja kot pomembna izpostavili delno različna področja. Pomembna sprožilna dejavnika za sodelovanje med izvajalci različnih sektorjev sta predvsem dva: prepoznavanje in izpolnjevanje potreb oseb s težavami v duševnem zdravju ter formalne in osebnostne lastnosti udeleženih.
Literatura
Andrade, L. H., Alonso, J., Mneimneh, Z., Wells, J. E., Al-Hamzawi, A., Borges, G. idr. (2014). Barriers to mental health treatment: results from the WHO world mental health surveys. Psychological Medicine, 44, št. 6, str. 1303–1317. Pridobljeno dne 23. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://search.proquest.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/docview/1514800088?accountid=16468.
Esbjörn-Hargens, S. (2009). An overview of integral theory: an all-inclusive framework for the 21st Century. Pridobljeno dne 15. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://www.integralresearchcenter.org/sites/default/files/integraltheory_3-2-2009.pdf.
Evropska komisija. (2016). Integrated care. EU Expert Group on HSPA. Pridobljeno dne 23. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://ec.europa.eu/health//sites/health/files/systems_performance_assessment/docs/ev_20160407_mi_en.pdf.
Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje. (2008). Pridobljeno dne 13. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://ec.europa.eu/health/mental_health/docs/mhpact_sl.pdf.
Farkaš Lainščak, J., Huber, I., Maučeč Zakotnik, J., Sedlar, N. in Vrbovšek, S. (ur.). (2015). Program integrirane preventive KNB in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih. Pilotno testiranje integriranih procesov vključevanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje. Pridobljeno dne 20. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://www.skupajzazdravje.si/media/e_verzija_prirocnik_program.integrirane.preventive.knb_2015.pdf.
Filipovič, M. (2007). Družbena kohezija in soseska v pozni moderni. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Giddens, A. (2003). Modernity and self-identity: self and society in the late modern age. Stanford: Stanford University Press.
Hampson, G. P. (2007). Integral re-views postmodernism: the way out is through. Integral review, 4, str. 110–172. Pridobljeno dne 23. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://www.integral-review.org/documents/Hampson,%20Integral%20Re-views%20Postmodernism%204,%202007.pdf?q=themean-green-hypothesis-fact-or-fiction.
Haralambos, M. in Holborn, M. (2005). Sociologija. Teme in pogledi. Ljubljana: DZS.
Health System Performance Assesment - HSPA. (2016). So what? Strategies across Europe to assess quality of care. Pridobljeno dne 1. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://ec.europa.eu/health//sites/health/files/systems_performance_assessment/docs/sowhat_en.pdf.
Javornik, S. (2003). Duševno zdravje in delo v skupnosti. V: Zbornik predavanj projekta Skupnostna skrb za uporabnike psihiatričnih služb na Krasu. Ljubljana: Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, str. 44–47.
Jeriček Klanšček, H., Gabrijelčič Blenkuš, M. in Zorko, M. (2009). Sklepne ugotovitve. V: Jeriček Klanšček, H., idr. (ur.). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, str. 100–105.
Kreitzer, M. J. in Koithan, M. (eds.) (2014). Integrative nursing. New York: Oxford University Press.
Resolucija nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«. (2016). Pridobljeno 1. 2. 2017 s svetovnega spleta: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/resolucija_o_nacionalnem_planu_zdravstvenega_varstva_2016_2025_skupaj_za_
druzbo_zdravja/.
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2014‒2018 (predlog 2014). Pridobljeno dne 2. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://www.sent.si/fck_files/file/NOVICE/NPDZ_3_J.pdf.
Slovenia HiT. (2016). Pridobljeno dne 23. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://www.euro.who.int/en/about-us/partners/observatory/publications/health-system-reviews-hits/full-list-of-countryhits/slovenia-hit-2016.
Valentijn, P., Boesveld, I., Van der Klauw, D., Ruwaard, D., Struijs, J., Molema, J., Bruijnzeels, M. and Vrijhoef, H. (2015). Towards a taxonomy for integrated care: a mixed-methods study. International Journal of Integrated Care, Jan- March. Pridobljeno dne 23. 1. 2017 s svetovnega spleta: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4353214/.
WHO (2013). Mental health action plan 2013-2020. Pridobljeno dne 1. 12. 2016 s svetovnega spleta: http://www.who.int/mental_health/publications/action_plan/en/.
Wilber, K. (2007). Integral spirituality: a startling new role for religion in the modern and postmodern world. Boston, London: Integral Books. Pridobljeno dne 3. 1. 2012 s svetovnega spleta: https://books.google.si/books?id=n-92sivPE2sC&printsec=frontcover&hl=sl.
Zakon o duševnem zdravju. (2008). Uradni list RS, št. 77. Pridobljeno 21. 1. 2017 s svetovnega spleta http://www.uradni-list.si/1/content?id=88016.
Zaletel Kragelj, L., Eržen, I. in Premik, M. (2007). Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje.
Zupančič, V. (2013). Integralni pristop v zdravstveni negi (Magistrsko delo). Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto.
Zupančič, V. (2016). Nevladne organizacije v podporni mreži za osebe z depresijo (Doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Zupančič, V. in Pahor, M. (2014). Skrb za osebe z depresijo v Sloveniji: pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 48, št. 2, str. 136–146.
Zupančič, V. in Pahor, M. (2016). The role of non-governmental organizations in the mental health area: differences in understanding. Zdravstveno Varstvo, 55, št. 4, str. 231–238.
Zupančič, V., Kuhar, D. in Pahor, M. (2014). Lokalne skupnosti in skupnostna skrb na področju duševnega zdravja: perspektiva upravnih subjektov, izvajalcev in uporabnikov. Družboslovne razprave, 30, št. 77, str. 27–48.
