Medgeneracijsko sodelovanje
lahko vrtnarjenje pripomore k učinkovitejšemu medgeneracijskemu sodelovanju?
Ključne besede:
medgeneracijsko sodelovanje, mladostniki, starejši, aktivnosti, vrtnarjenjePovzetek
Medgeneracijsko sodelovanje omogoča večje razumevanje in spoštovanje med generacijami, povečuje samopodobo, krepi telesno in duševno zdravje, izboljšuje komunikacijo ter prinaša višjo kvaliteto življenja. Namen v prispevku prikazanega projekta je bil povezati mlado in starejšo generacijo preko skupne aktivnosti, ugotoviti, če enotedenska delavnica na temo vrtnarjenja spremeni doživljanje druge generacije in kaj so udeleženci delavnice pridobili. Uporabili smo kvalitativno metodologijo, podatke smo zbirali s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih izvedli na začetku in ob koncu delavnice. Na njej je sodelovalo šest udeležencev, tri starejše osebe in tri mladostnice. Pred delavnico so bila mnenja mladostnic o starejših različna, tako pozitivna kot negativna, nekatera tudi stereotipna. Z vrtnarjenjem so vsi že imeli predhodno izkušnjo, kar je bil tudi pogoj za sodelovanje v projektu. V tednu delavnice so potekale medgeneracijske aktivnosti, kjer so mladostnice sodelovale s starejšimi v paru. Po delavnici so mladostnice nekoliko spremenile pogled na starejšo populacijo, presojajo jo manj stereotipno, pa tudi doživljajo jo drugače. Na delavnici so pridobile novo znanje, izkušnje in spoznanja, ki jim omogočajo uspešnejše medgeneracijsko sodelovanje.
Literatura
Blauth, C., McDaniel, J., Perrin, C. and Perrin, P. (2011). Age-based stereotypes: silent killer of collaboration and productivity. Achive Global, št. 2, str. 4.
Bučar Ručman, A. (2004). Nasilje in mladi. Ljubljana: Klub mladinski kulturni center Novo mesto.
Cambridge, J. and Simandiraki, A. (2005). Intractive intergenerational learning project. Final report, April, str. 3.
Cepin, M., Uršič, D., Hamler, L., Korošec, M., Mah, M. in Bernik, J. (2012). Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah. Priročnik za vodje skupin in organizacij. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije, Nacionalna skavtska organizacija, str. 12–13, 21–23, 35.
Cummings, S. M., Williams, M. N. and Ellis, R. A. (2003). Impact of an intergenerational program on 4th graders’ attitudes toward elders and school behaviour. Journal of human behavior in the social environment, 8, št. 1, str. 46.
Filipovič Hrast, M., Kogovšek, T. in Hlebec, V. (2005). Starostniki in njihova vpetost v sosedska omrežja. Družboslovne razprave, 21, št. 49/50, str. 205–221.
Hernandez, C. R. and Gonzalez, M. Z. (2008). Effects of intergenerational interaction on aging. Educational gerontology, 34, str. 292–305.
Hozjan, T. (2010). Aktualne dejavnosti na področju medgeneracijskega sodelovanja v Sloveniji. Andragoška spoznanja, 16, št. 4, str. 46–8.
Jarvis, P. (2001). Learning in later life: an introduction for educators & carers. London.
Jones, E. D., Herrick, C. and York, R. F. (2004). An intergenerational group benefits both emotionally disturbed youth and older adults. Issues in mental health nursing, 25, str. 754–5.
Kralj, A. (2009). Medgeneracijsko povezovanje. Pridobljeno dne 15. 4. 2014 s svetovnega spleta: http://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&oce=64&id=176.
Kumelj, T. in Turk, B. (2000). Pojav socialne resničnosti. Psihološka obzorja, 9, št. 4, str. 78.
Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. (2010). Medgeneracijsko sožitje in učenje. Pedagoško-andragoški dnevi 2010. Kulture v dialogu. Ljubljana.
Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. (2010). Prestari za učenje? Vzorci izobraževanja in učenja starejših. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Malačič, J. (2003). Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Milligan, C., Gatrell, A. and Bingley, A. (2004). Cultivating health’: therapeutic landscapes and older people in northern England. Social Science & Medicine, 58, str. 1781–93.
Nelson, D. L. (1997). Why the Profession of Occupational therapy will Flourish in the 21st Century. The American Journal of Occupational Therapy, 1, str. 11-23.
Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze.
Pihlar, T. (2012). Švicarsko poročilo o generacijah. Kakovostna starost, 15, št. 2.
Powell, J. A. and Arquitt, G. E. (1978). Getting the Generations Back Together: A Rationale for Development of Community Based Intergenerational Interaction Programs. The family coordiantior, str. 423.
Ramovš, J. (2005). Zdrava poznejša leta, naj bodo tudi lepa. Medčloveški in medgeneracijski odnosi – pogoj za kakovostna poznejša leta. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Ramovš, J. (2012). Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Resman, V. (2013). Vpliv aktivnosti na kmetiji na kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Silverman, D. (2001). Interpreting qualitative data: methods for analysing talk, text and interaction. London: Sage.
Steinig, S. Y., Butts, D. M. (2010). Generations going green: intergenerational programs connecting young and old to improve our environment. Journal of the American society on aging, Winter 2009–2010, 33, št. 4, str. 64–9.
