Odnos študentov do umetne prekinitve nosečnosti
vloga socialnodemografskih dejavnikov
Ključne besede:
umetna prekinitev nosečnosti, vera, družba, študentjePovzetek
V Sloveniji je splav dovoljen do desetega tedna nosečnosti na pobudo ženske, potem pa splav lahko dovoli le posebna komisija. Cilj pričujoče raziskave je bil ugotoviti odnos študentov do umetne prekinitve nosečnosti. V raziskavi je sodelovalo 317 študentov Zdravstvene fakultete v Ljubljani. S statističnim programom SPSS 17.0 za Windows so bile izračunane frekvence in koeficient kontingence. Ugotovljeno je bilo, da verni študentje ne odobravajo umetne prekinitve nosečnosti (p = ,003), prav tako je za njih pomemben odnos okolja do umetne prekinitve nosečnosti (p = ,005) ter nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti v drugem trimesečju nosečnosti (p = ,003). Prav tako je za verne študente značilno, da se strinjajo, da lahko ima umetna prekinitev nosečnosti psihične in fizične posledice na zdravju žensk (p = ,046). Rezultati kažejo, da so študentje, ki niso verni, bolj naklonjeni umetni prekinitvi nosečnosti. Na osnovi dobljenih podatkov je moč zaključiti, da ima vera pomemben vpliv na odnos posameznika do umetne prekinitve nosečnosti.
Literatura
Ben Natan, M. and Melitz, O. (2011). Nurses’ and nursing students’ attitudes towards late abortions. International Nursing Review, 58, pp. 68–73.
Ben-Ami, I., Stern, S., Vaknin, Z., Smorgick, N., Schneider, D. and Halperin, R. (2014). Prevalence and risk factors of inadequate cervical dilation following laminaria insertion in second-trimester abortion — case control study. Contraception, 91, pp. 308–12.
Blakrishnan, S. (2010). Surgical methods for first trimester termination of pregnancy. Geneva: World Health Organization. Pridobljeno dne 2. 6. 2015 s svetovnega spleta: http://apps.who.int/rhl/fertility/abortion/CD002900_Blakrishnans_com/en/.
Borko, E. and Žebljan, I. (2006). Umetna prekinitev nosečnosti. V: Borko, E. and Takač, I. (ur.) Ginekologija. 2. izd. Maribor: Visoka zdravstvena šola, str. 269–76.
Carlton, C. L., Nelson, E. S. and Coleman, P. K. (2000). College students’ attitudes toward abortion and commitment to abortion. The Social Science Journal, 37, pp. 619–25.
Flere, S. (2001). Merjenje in korelati celostne religioznosti v katoliškem okolju. Teorija in praksa, 38, str. 484–504.
Furjan, M. (2009). Umetna prekinitev nosečnosti včeraj in danes – abortivna tabletka. V: Čeh, A. (ur.). Izbrana poglavja v babištvu: zbornik predavanj, Ptuj, 3. April 2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, str. 28–34.
Gordon, D. and Sherk, S. D. (2015). Abortion, induced. Encyclopedia of Surgery. Pridobljeno dne 2. 6. 2015 s svetovnega spleta: http://www.surgeryencyclopedia.com/A-Ce/Abortion-Induced.html.
Hammarstedt, M., Jacobsson, L., Wulff, M. and Lalos, A. (2005). Views of midwives and gynecologists on legal abortion – a population-based study. Acta Obstet Gynecol Scand, 84, pp. 58−64.
Hawkins, J. W., Stanley-Haney, J. L. and Roberto-Nichols, D. M. (2012). Guidelines for nurse practitioners in gynecologic settings. New York: Springer Publishing Company, pp. 159–62.
Jakopič, K. and Kostoski, J. (2010). Zdravstvena nega žensk ob prekinitvi nosečnosti z zdravili v 1. trimesečju nosečnosti. V: Tul Mandić, N. and Štolfa Gruntar, A. (ur.). Prekinitev nosečnosti z zdravili v 1. in 2. trimesečju nosečnosti. Ljubljana: Združenje za perinatalno medicino, str. 21-4.
Kapamadžija, A., Vukelić, J., Bjelica, A. and Kopitović, V. (2010). Abortus lekovima – savremena metoda prekida trudnoće. Medicinski Pregled, 63, str. 63–7.
Kirkman, M., Rowe, H., Hardiman, A., Mallett, S. and Rosenthal, D. (2009). Reasons women give for abortion: a review of the literature. Arch Womens Ment Health, 12, pp. 365–78.
Krajnc, L. and Damiš, M. (2013). Umetna prekinitev nosečnosti je v današnjem času pogosta oblika dokončanja nezaželene nosečnosti. V: Klemenc, D., Majcen Dvoršak, S. and Štemberger Kolnik, T. (ur.). Zbornik predavanj z recenzijo 9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije, Brdo pri Kranju, 9.-10 . maj 2013. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, str. 33-9.
Ljubič, A., Pavić, K., Pavlović, A., Fleišman, S. and Plazar, N. (2012). Raziskava o povezavi med splavom in bruto nacionalnim dohodkom v Sloveniji. Obzornik Zdravstvene Nege, 46, str. 276–80.
Maček, M. (2004). Pravni vidiki umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji. V: Pinter, B. and Pretnar-Darovec, A. (ur.). Umetna prekinitev nosečnosti v Sloveniji: 1. spominski sestanek prof. dr. Lidije Andolšek-Jeras, Ljubljana, 19. november 2004. Ljubljana: Ginekološka klinika, Klinični center, str. 29-33.
Mann, N. and Reardon, D. C. (2002). Aborted woman: Silent nomore. Nashville: Springfield, Acorn Books, pp. 57-70.
Misra, R. and Hohman, S. (2000). Trends in abortion attitude among young adults: 1977–1993. American Journal of Health Statistics, 16, pp. 85–98.
Ngo, T. D., Hae Park, M., Shakur, H. and Free, C. (2011). Comparative effectiveness, safety and acceptability of medical abortion at home and in a clinic: a systematic review. Bull World Health Organ, 89, pp. 360–70.
Pinter, B. (2004). Umetna prekinitev nosečnosti v Sloveniji in Evropi. V: Pinter, B. and PretnarDarovec, A. (ur.). Umetna prekinitev nosečnosti v Sloveniji: 1. Spominski sestanek prof. dr. Lidije Andolšek-Jeras, Ljubljana, 19. november 2004. Ljubljana: Ginekološka klinika, Klinični center, str. 15-20.
Razpotnik, B. (2012). Svetovni dan prebivalstva 2012. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 6. 6. 2015 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico? IdNovice=4835.
Rehnström Loi, U., Gemzell-Danielsson, K., Faxelid, E. and Klingberg-Allvin, M. (2015). Health care providers’ perceptions of and attitudes towards induced abortions in sub-Saharan Africa and Southeast Asia: a systematic literature review of qualitative and quantitative data. BMC Public Health, 15, pp. 1–13.
Royal College of Nursing (2008). Abortion care: RCN guidance for nurses, midwives and specialist community health nurses. London: Royal College of Nursing. Pridobljeno dne 2. 6. 2015 s svetovnega spleta: http://www.healthcaretoday.co.uk/doclibrary/documents/pdf/121_abortion_care.pdf.
The American College of Obstetricians and Gynecologists (2011). Induced Abortion: ACOG. Washington. Pridobljeno dne 2. 3. 2015 s svetovnega spleta: http://www.acog.org/Patients/FAQs/Induced-Abortion.
Ustava Republike Slovenije (1991). Uradni List Republike Slovenije 33. Pridobljeno dne 4. 6. 2015 s svetovnega spleta: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/PoliticniSistem/URS/UstavaRepublikeSlovenije.
Wang, G.-z. and Buffalo, M. D. (2004). Social and cultural determinants of attitudes toward abortion: a test of Reiss’ hypotheses. The Social Science Journal, 41 pp. 93–105.
Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (1977). Uradni List SRS 11/77.
