Gluhoslepota
Ključne besede:
gluhoslepota, komunikacija, charge asociacija, usherjev sindrom, komunikacija z gluhoslepo oseboPovzetek
Gluhoslepota predstavlja eno najtežjih stanj invalidnosti pri osebi, ki jo je prizadela ta dvojna senzorna okvara. Osebe, ki ne vidijo in ne slišijo, se morajo zanesti na druga čutila: na okus, vonj in dotik. In njihov svet se zelo zoži. Omejitve pri vsakodnevnem samostojnem in varnem gibanju gluhoslepim osebam zmanjšajo interakcijo z ožjo in širšo okolico, kar jih potisne v osamljenost in nemočnost. Nemalokrat srečamo te osebe tudi v krogu svojega delovnega prostora, zato je pomembno, da vemo, kako lahko pravilno pristopimo k njim in z njimi komuniciramo.
Literatura
Gerenčer Pegan, S. (2008). Položaj gluhoslepih v Sloveniji. Socialno delo, 47, 3–6.
Keller, H. (1983). Zgodba mojega življenja. Ljubljana: Prešernova družba.
Krivic, A. (2008). Čutim, vidim, zmorem … Prostor tudi za slepe in slabovidne. Ljubljana: Študentska založba.
Prađeno, S., Ravlen, E. in Nagode, N. (2009). Slepi in slabovidni. Filozofska fakulteta: oddelek za pedagogiko in andragogiko. Pridobljeno dne 8. 1. 2015 s svetovnega spleta: http://www.1256136075_I201gfJ_slepi_in_slabovidni_otroci_mvo_seminar.
Rakovec Felser, Z. (2009). Psihologija telesnega bolnika. Maribor: Založba Pivec.
Tarczay, S. (2003). Komunicirajmo drugačije: vodič v svijet komunikacije s gluhoslijepim osobama. Zagreb: Hrvatska udruga gluhoslijepih osoba »Dodir«.
Uradni list RS. Pridobljeno dne 7. 1. 2015 s svetovnega spleta: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200354&stevilka=2703.
Vovk, A. (2012). Gluhoslepota med nami. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Žibret, A. (2011). Gluhoslepi, ena najbolj diskriminiranih marginalnih skupin. Pridobljeno 7. 12. 2014 s svetovnega spleta: http://www.delo.si/druzba/zdravje/gluhoslepi-ena-najboljdiskriminiranih-marginalnih-skupin.html.
