Doživljanje in soočanje starejših odraslih z nevarnostmi in prilagoditvami domačega okolja
DOI:
https://doi.org/10.55707/jhs.v9i2.133Ključne besede:
starejši odrasli, domače okolje, ovire in spodbude, prilagoditve, delovna terapijaPovzetek
V tretje življenjsko obdobje, za katerega je značilnih precej sprememb na biološko-fiziološkem, psihološkem in socialnem področju, uvrščamo osebo, ki je dopolnila 65 let. Ugotavljali smo, kako starejši odrasli doživljajo svoje domače okolje, s katerimi omejitvami v njem se soočajo, kako to vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje ter ali znotraj doma uporabljajo kakšne strategije, pripomočke oziroma prilagoditve. V kvalitativni raziskavi smo izvedli polstrukturirane intervjuje s petimi starejšimi osebami, ki živijo v domačem okolju. S kvalitativno analizo podatkov smo določili 3 kategorije, 12 podkategorij ter 43 kod. Ugotovili smo, da domače okolje starejše odrasle spodbuja k izvajanju aktivnosti, jim omogoča dostop do storitev in ohranjanje oz. krepitev socialne mreže. Strategij, pripomočkov in prilagoditev se poslužujejo dokaj malo, pri tem pa je ključna vključitev delovnega terapevta, ki pa je v Sloveniji še vedno premalo poznan zdravstveni strokovnjak.
Literatura
AOTA (2020b). Home modifications and occupational therapy. Dostopno na: https://www.aota.org/About-Occupational-Therapy/Professionals/PA/Facts/Home-Modifications.aspx (pridobljeno 2. 12. 2020).
Australian commission on safety and quality in health care (2009). Preventing falls and harm from falls in older people, Best practice guidelines for Australian community care. Dostopno na: https://www.safetyandquality.gov.au/sites/default/files/migrated/Guidelines-COMM.pdf (pridobljeno 8. 12. 2020).
Birk, M., Bučar Baras, A., Grkman, K. idr. (2016). Učinkovitost delovnoterapevtske obravnave v domačem okolju. V: Batič, L., Pišot, R., Tomšič, M. idr. (ur.). Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A). Norveški finančni mehanizem 2009 - 2014. 1. (str. 188-194). Ljubljana: Solos.
Blanchard - Fields, F., Mienaltowski, A. in Baldi Seay, R. (2007). Age differences in everyday problem-solving effectiveness: older adults select more effective strategies for interpersonal problems. The Journals of Gerontology, Series B, 62(1,) 61-64. https://doi.org/10.1093/geronb/62.1.P61
Boh, P. (2020). Delovni terapevt kot del integrirane oskrbe starejših ljudi v domačem okolju. Slovenska revija delovnih terapevtov, 9(1), 226-233.
Brundle, C., Waterman, H. A., Ballinger, C. idr. (2015). The causes of falls: views of older people with visual impairment. Health Expectations, 18(6), 2021-2031. https://doi.org/10.1111/hex.12355
Chiatti, C. in Iwarsson, S. (2014). Evaluation of housing adaptation interventions: integrating the economic perspective into occupational therapy practice. Scandinavian Journal of Occupational Therapy, 21(5), 323-333. https://doi.org/10.3109/11038128.2014.900109
Child, S., Goodwin, V., Garside, R. idr. (2012). Factors influencing the implementation of fallprevention programmes: a systematic review and synthesis of qualitative studies. Implementation Science, 7(91). https://doi.org/10.1186/1748-5908-7-91
Coleman, T., Kearns, R. A. in Wiles, J. (2016). Older adults' experiences of home maintenance issues and opportunities to maintain ageing in place. Housing Studies, 31(8), 964-983. https://doi.org/10.1080/02673037.2016.1164834
Foye, C., Clapham, D. in Gabrieli, T. (2018). Home-ownership as a social norm and positional good: subjective wellbeing evidence from panel data. Urban Studies, 55(6), 1290-1312. https://doi.org/10.1177/0042098017695478
Grdiša, R. in Koltaj, P. (2014). Majhni posegi za velike učinke, Prilagoditve bivalnega okolja in uporaba pripomočkov za starejše. Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Dostopno na: http://zdus-zveza.si/docs/SVETOVALNICA-BIVANJE/Majhni_posegi_za_velike_ucinke.pdf (pridobljeno 13. 8. 2020).
Hatcher, D., Chang, E., Schmied, V. idr. (2019). Exploring the perspectives of older people on the concept of home. Journal of Aging Research, article ID 2679680. https://doi.org/10.1155/2019/2679680
Hillcoat - Nallétamby, S. (2014). The meaning of »independence« for older people in different residential settings. The journals of gerontology, Series B, 69 (3), 419-430. https://doi.org/10.1093/geronb/gbu008
Hoenig, H., Taylor, D. H. in Sloan, F. A. (2003). Does assistive technology substitute for personal assistance among the disabled elderly? American Journal of Public Health, 93(2), 330-337. https://doi.org/10.2105/AJPH.93.2.330
Hrovatin, J. in Perše, M. (2016). Stanje na področju prilagojenosti notranje opreme potrebam starejših. V: Batič, L., Pišot, R., Tomšič, M. idr. (ur.). Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A). Norveški finančni mehanizem 2009-2014. 1. natis. (str. 233-238). Ljubljana: Solos.
Jurdana, M., Poklar Vatovec, T. in Peršolja Černe, M. (2011). Razsežnosti kakovostnega staranja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
Kavčič, M., Filipovič Hrast, M. in Hlebec, V. (2012). Starejši ljudje in njihove strategije shajanja s tveganji za zdravje. Zdravstveno varstvo, 51(3), 163-72.
Kerbler, B. K., Sendi, R. in Filipovič Hrast, M. (2017). Odnos starejših ljudi do doma in domačega bivalnega okolja. Urbani izziv, 28(2), 18-3. https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2017-28-02-002
Kordeš, U. in Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Križaj, J. (2014). Položaj delovnih terapevtov v primarni zdravstveni dejavnosti. V: Tomšič, M. (ur.). Posvetovanje Zrela leta slovenske delovne terapije (str. 13-20). Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Lara, R., Vázquez, M. L., Ogallar, A. idr. (2020). Psychosocial resources for hedonic balance, life satisfaction and happines in the elderly: a path analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17 (16), 5684. https://doi.org/10.3390/ijerph17165684
Lindley, S. in Wallace, J. (2015). Placing in age: transitioning to a new home in later life. ACM Transaction on Computer-Human Interaction, 22(4), 1-39. https://doi.org/10.1145/2755562
Lowen, T., Davern, M. T., Mavoa, S. idr. (2015). Age-friendly cities and communities: access to services for older people. Australian Planner, 52(4), 255-265. https://doi.org/10.1080/07293682.2015.1047874
Massey, B., Edwards, A. V. in Musikanski, L. (2020). Life satisfaction, affect, and belonging in older adults. Applied Research in Quality of Life, 16(2), 1205-1219. https://doi.org/10.1007/s11482-019-09804-2
Ocepek, J. in Pihlar, Z. (2013). Ocenjevanje okolja in dokazi o vplivu prilagoditev domačega okolja na kakovost življenja ljudi z različnimi okvarami. Rehabilitacija, 7(1), 45-51.
Petersson, I., Kottorp, A., Bergström, J. idr. (2009). Longitudinal changes in everyday life after home modifications for people aging with disabilities. Scandinavian Journal of Occupational Therapy, 16(2), 78-87. https://doi.org/10.1080/11038120802409747
Robida, T. in Burger, H. (2020). Prilagoditve domačega okolja - ocena potencialnih ovir v domačem okolju, pri osebah po amputaciji spodnjega uda - delni rezultati. Slovenska revija delovnih terapevtov, 9(1), 154-161.
Roljić, S. in Kobentar, R. (2017). Starost kot izziv: zdravje in oskrba. Ljubljana: Javni zavod Cene Štupar - center za izobraževanje. Dostopno na: https://www.zlus.si/wp-content/uploads/2019/11/Starost-kot-izziv-zdravje-in-oskrba-cip.pdf (pridobljeno 18. 8. 2020).
Rubenstein, L. Z. (2006). Falls in older people: epidemiology, risk factors and strategies for prevention. Age and Ageing, 35(2), 37-41. https://doi.org/10.1093/ageing/afl084
Seplaki, C. L., Agree, E. M., Weiss, C. O. idr. (2014). Assisstive devices in context: cross-sectional association between challenges in the home environment and use of assistive devices for mobility. The Gerontologist, 54(4), 651-660 https://doi.org/10.1093/geront/gnt030
Shankar, K. N., Taylor, D., Rizzo, C. T. idr. (2017). Exploring older adult ED fall patients' understanding of their fall: a qualitative study. Geriatric Orthopaedic Surgery & Rehabilitation, 8(4), 231-237. https://doi.org/10.1177/2151458517738440
Stenhagen, M., Ekström, H., Nordell, E. idr. (2014). Both deterioration and improvement in activities of daily living are related to falls: a 6-year follow-up of the general elderly population study good aging in Skåne. Clinical Interventions in Aging, 9, 1839-1846. https://doi.org/10.2147/CIA.S70075
Tanner, B., Tilse, C. in de Jonge, D. (2008). Restoring and sustaining home: the impact of home modifications on the meaning of home for older people. Journal of Housing For the Elderly, 22(3), 195-215. https://doi.org/10.1080/02763890802232048
Thordardottir, B., Fänge, A. M., Chiatti, C. idr. (2019). Participation in everyday life before and after a housing adaptation. Journal of Housing For the Elderly, 33(1), 41-55. https://doi.org/10.1080/02763893.2018.1451800
Vanleerberghe, P., Witte, N., Claes, C. idr. (2017) The quality of life of older people aging in place: a literature review. Quality of Life Research, 26(11), 2899-2907. https://doi.org/10.1007/s11136-017-1651-0
Varshneya, H. in Sonawane, J. (2020). Implementation of environmental modifications in reducing fear of falling and studying its relationship with activity level and activity restriction among older adults living in old-age home: a one-arm interventional study. The Indian Journal of Occupational Therapy, 52(1), 3-7.
WFOT - World Federation of Occupational Therapists (2020). About occupational therapy. Dostopno na: https://www.wfot.org/about/about-occupational-therapy (pridobljeno dne 2. 12. 2020).
Wiles, J. L., Leibing, A., Guberman, N. idr. (2012). The meaning of »aging in place« to older people. The Gerontologist, 52(3), 357-366 https://doi.org/10.1093/geront/gnr098
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). (2007). Uradni list RS, št. 94/07 in 177/20. s svetovnega spleta: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3906
Galof, K. (ur.) (2018). Kodeks etike delovnih terapevtov Slovenije & Standardi prakse v delovni terapiji. Ljubljana: ZDTS - Zbornica delovnih terapevtov Slovenije - strokovno združenje. Dostopno na: https://zdts.si/index.php/dokumenti/send/2-splosni-dokumenti/2-kodeks-etikedelovnih-terapevtov-slovenije (pridobljeno dne 14. 8. 2020).
Zupan, D. in Grmek Košnik, I. (2011). Odnos slovenskih starostnikov do preprečevanja padcev. Zdravstveno Varstvo, 50(4), 213-226.
Železnik, B., Sendi, R. in Kerbler, B. K. (2020). Stanovanje v starosti: prilagoditve domačega okolja za kakovostno bivanje. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Alenka Oven, Anja Bolte
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
