Ocenjevanje varnosti domačega okolja starejših odraslih z ocenjevalnim orodjem HOME FAST
DOI:
https://doi.org/10.55707/jhs.v12i2.174Ključne besede:
padci, domače okolje, preprečevanje padcev, starejši odrasli, ocenjevalno orodjPovzetek
V starajoči se družbi postaja reševanje izzivov starejših odraslih ključno za zagotavljanje njihove varnosti in kakovosti življenja. Padci v domačem okolju predstavljajo eno izmed največjih nevarnosti pri starejših odraslih, saj pogosto vodijo v izgubo samostojnosti. Študenti različnih strok so v okviru interdisciplinarnega raziskovalnega projekta z uporabo ocenjevalnega orodja Home FAST prepoznali dejavnike tveganja v domačem okolju starejših odraslih. Ocenili so 26 bivališč oseb, starejših od 65 let. Rezultati so pokazali, da so prisotne naslednje nevarnosti za padce zaradi drsečih površin (69 %), nepritrjenih preprog (50 %), pomanjkanja ročajev v kopalnici (65 %) in nevarnosti pri uporabi stopnic (42 %) ter kuhinjske opreme, ki je ne dosežejo (65 %). Številni domovi nimajo ustrezne osvetlitve (15 %) ali označenih robov stopnic (80 %), kar dodatno povečuje tveganje za padce. Ugotovitve poudarjajo pomen prilagoditev bivalnega okolja ter preventivnega delovanja. V pomoč starejšim odraslim in njihovim svojcem so študenti izdelali informativno brošuro s praktičnimi napotki glede zagotavljanja varnega domačega okolja.
Literatura
1. Avers, D. in Wrong, R. A. (2020). Guccione’s geriatric physical therapy (4. izd.). Elsevier Scopus.
2. Clemson, L., Kendig, H., Mackenzie, L. in Browning, C. (2019). HOME FAST assessment manual. University of Sydney.
3. Cukut Krilić, S. (2025). Duševno zdravje starejših in stigma. V A. Mezinec, M. Robnik Levart, O. Stanojević Jerkovićin M. Gabrijelčič Blenkuš (ur.), Duševno zdravje in destigmatizacija starejših (str. 27–37). Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/publikacije/dusevno-zdravje-indestigmatizacija-starejsih/
4. Fried, L. P., Tangen, C. M., Walston, J., Newman, A. B., Hirsch, C., Gottdiener, J. in McBurnie, M. A. (2001). Frailty in older adults: Evidence for a phenotype. The Journals of Gerontology Series A: Biological Sciences and Medical Sciences, 56(3), M146–M156. https://doi.org/10.1093/gerona/56.3.M146
5. Gabrijelčič Blenkuš, M. (2017). Krhkost. Javno zdravje, 1(1), 92–123. https://doi.org/10.26318/JZ-01-11
6. Gonzalez, E., Requena, C. in Álvarez-Merino, P. (2020). Single time-point study of the home environment and functionality of older adults in Spain. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(22), 8317. https://doi.org/10.3390/ijerph17228317
7. Izquierdo, M., Merchant, R., Morley, J., Anker, S., Aprahamian, I., Arai, H., Aubertin-Leheudre, M., Bernabei, R., Cadore, E., Cesari, M., Chen, L., De Souto Barreto, P., Duque, G., Ferrucci, L., Fielding, R., García-Hermoso, A., Gutiérrez-Robledo, L., Harridge, S., Kirk, B., … Singh, M. F. (2021). International exercise recommendations in older adults (ICFSR): Expert consensus guidelines. The Journal of Nutrition, Health & Aging, 25(7), 824–853. https://doi.org/10.1007/s12603-021-1665-8
8. Li, F., Harmer, P., Voit, J. in Chou, L. (2021). Implementing an online virtual falls prevention intervention during a public health pandemic for older adults with mild cognitive impairment: A feasibility trial. Clinical Interventions in Aging, 16, 973–983. https://doi.org/10.2147/CIA.S306431
9. Mackenzie, L., Byles, J. in Higginbotham, N. (2002). Designing the Home Falls and Accidents Screening Tool (HOME FAST): Selecting the items. British Journal of Occupational Therapy, 65(6), 260–267. https://doi.org/10.1177/030802260006300604
10. Meredith, S. J., Cox, N. J., Ibrahim, K., Higson, J., McNiff, J., Mitchell, S., Rutherford, M., Wijayendran, A., Shenkin, S. D., Kilgour, A. H. M. in Lim, S. E. R. (2023). Factors that influence older adults’ participation in physical activity: A systematic review of qualitative studies. Age and Ageing, 52(8). https://doi.org/10.1093/ageing/afad145
11. Novak, T., Kovačič, M. in Zupančič, R. (2021). Ocena tveganja za padce pri starejših odraslih: Pomen za varnost, zdravje in kakovost življenja. Slovenski zbornik gerontologije, 12(2), 87–96.
12. Püllüm, E. in Çevik Akyıl, R. (2017). Loneliness and social isolation among elderly people. Meandros Medical and Dental Journal, 18(3), 158–163. https://doi.org/10.4274/meandros.32042
13. Rubenstein, L. Z. (2006). Falls in older people: Epidemiology, risk factors and strategies for prevention. Age and Ageing, 35(2), ii37–ii41. WHO - global report on falls prevention in older age. https://doi.org/10.1093/ageing/afl084
14. Zadravec Šedivy, N., Krohne, N., Capelli, M., De Leo, D. in Poštuvan, V. (2024). Spremembe v osamljenosti in duševnem zdravju starejših odraslih v času pandemije COVID-19 v primerjavi s predpandemičnim obdobjem, ter vloga uporabe novih tehnologij. Psihološka obzorja, 33, 130–141. https://www.dlib.si/URN:NBN:SI:DOC-4I0M89X7
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Jan Strajnar, Žak Kreča, Filip Pretnar, Sara Drevenšek, Eva Logar, Dolores Sodja, Katarina Hekić

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.




