Celostna obravnava paliativnega pacienta v domačem okolju
Ključne besede:
paliativna oskrba, neozdravljive bolezni, pacienti, domače okoljePovzetek
Paliativna oskrba obsega celovito obravnavo pacientovih fizičnih, psihičnih, socialnih, duhovnih in bivanjskih potreb, v ospredju pa so potrebe zaradi neozdravljive bolezni. Paliativna oskrba se ne določa z vrsto obolenja - diagnozo, starostjo, temveč s presojo verjetne prognoze katere koli neozdravljive bolezni in z upoštevanjem posebnih potreb pacienta in njegove družine. V sodobnem konceptu paliativne oskrbe gledamo nanjo kot na intervencijo, ki jo izvedemo takoj, ko postane potrebna, torej preden težave postanejo neobvladljive. Potrebe po njenem izvajanju so na začetku zelo majhne, z napredovanjem bolezni pa se stopnjujejo. Patronažna medicinska sestra velikokrat prihaja na pacientov dom zaradi paliativne oskrbe. Je koordinator, ki pomaga neozdravljivo bolnim na njihovem domu. Namen prispevka je prikazati izvajanje celostne paliativne oskrbe na pacientovem domu. V raziskavo vključene patronažne medicinske sestre največkrat (97 %) izvedejo hišni obisk zaradi aplikacije analgetične terapije ter preveze kroničnih ran. Pri svojem delu se srečujejo z mnogimi simptomi neozdravljivo bolnih pacientov, najpogosteje so to bolečina (94,3 %), hujšanje/kaheksija (85,7 %) ter oslabelost/utrujenost (80 %).
Literatura
Benedik, J., Červak, J., Červ, B., Gugić Kevo, J., Mavrič, Z., Serša, G. in Zakotnik, B. (2008). Pogosta vprašanja v paliativni oskrbi. Ljubljana: Onkološki inštitut.
Cesar-Komar, M. (2006). Paliativa. V: Krčevski Škvarč, N. (ur.), Zbornik predavanj - 10. seminar o bolečini (str. 40-45). Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Červ, B. (2006). Paliativna oskrba. V: Trampuž, R. (ur.). Celostna obravnava pacienta z rakom (str. 73-82). Nova Gorica: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Nova Gorica.
Debevc, L. (2006). Dihalna stiska pri bolniku v terminalnem stadiju raka. V: Krčevski Škvarč, N. (ur.). Zbornik predavanj - 10. seminar o bolečini (str. 75-79). Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Huntley, D. in Rice, R. (1996). The Hospice Patient. St. Louis: Mosby.
Jakhel, T. in Peternelj, A (2010). Ocena, poročanje, obravnava in vrednotenje motečih simptomov v paliativni oskrbi. V: Kadivec, S. (ur.). Zbornik zdravstvena obravnava bolnika s pljučno boleznijo in paliativna oskrba (str. 93-98). Golnik: Bolnišnica Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo.
Jelen Jurič, J. (2009). Zdravstvena nega v zadnjih dneh življenja. V: Novaković, S., Zakotni, B. in Žgajnar, J. (ur.). 22. onkološki vikend. Paliativna oskrba bolnika ob koncu življenja (str. 41-50). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Kancerološko združenje, Onkološki inštitut Ljubljana Zveza slovenskih društev proti raku.
Kalšek, M. (2008). Vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom. V: Patronažna medicinska sestra ob umirajočem bolniku (str. 25-31). Maribor: Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester.
Krajnc, M. in Čokolič, M. (2008). Umirajoči bolnik. Vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom. Maribor: Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester.
Lawton, J. (2000). The dying process: pacients experiences of palliative care. London and New York: Routledge.
Lunder, U. (2003). Paliativna oskrba – njena vloga v zdravstvenih sistemih. Zdravniški vestnik, 72 (11), 639-643.
Lunder, U. (2009). Paliativna oskrba v zadnjih dneh življenja. Golnik: Bolnišnica Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo.
Lunder, U. (2011a). Paliativna oskrba v bolnišnici – organizacijske značilnosti, strokovne usmeritve. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 6-10). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Lunder, U. (2011b). Proces umiranja. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 23-25). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Lunder, U. (2011c). Odprto srce: izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Metlikovič, B. (2011). Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni obravnavi na domu. V: Lunder, U. (ur.), Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 15-19). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Mudrovčič, B. (2003). Pomen svojcev v paliativni oskrbi in oskrbi v hospicu. Onkologija: strokovni časopis za zdravnike, 7 (1), 41-44.
Ostaseski, F. (2004). Prijateljevanje s smrtjo ali kako postati sočuten spremljevalec. Ljubljana: Slovensko društvo Hospic.
Pahor, M. in Štrancar, K. (2009). Ljudje v bližini smrti: kvalitativna raziskava. Obzornik zdravstvene nege, 43 (2), 119-127.
Perrin, K. in McGhee, J. (2001). Ethics and conflicts. USA: Slack Incorporated.
Peternelj, A. (2008). Paliativna oskrba kot sestavni del kakovostne obravnave bolnika - vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom. Maribor: Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester.
Peternelj, A. (2010). Pomen kontinuirane in koordinirane obravnave v paliativni oskrbi. V S. Kadivec (ur.). Zbornik zdravstvena obravnava bolnika s pljučno boleznijo in paliativna oskrba (str. 118-121). Golnik: Bolnišnica Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo.
Poplas Susič, T. (2011). Vodenje bolnikov v paliativni medicinski obravnavi na domu. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 11-13). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Radbruch, L. in Payne, S. (2009). Standards and norms for hospice and palliative care in Europe. London: European Assotiation for Palliative Care.
Rajer, M. (2009). Motnje v delovanju pljuč, srca in ledvic v zadnjih dneh življenja. V: Novaković, S., Zakotni, B. in Žgajnar, J. (ur.). Paliativna oskrba bolnika ob koncu življenja (str. 22-26). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Kancerološko združenje, Onkološki inštitut Ljubljana Zveza slovenskih društev proti raku.
Simonič, A. (2011). Psihološka obravnava v paliativni oskrbi. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 39-43). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Skela Savič, B. (2005). Od besed k dejanju: Zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe onkoloških bolnikov. Obzornik zdravstvene nege, 39 (4), 245-253.
Vodopivec-Jamšek, V. (2002). Družina z umirajočim bolnikom. V: Švab, I. in Rotar-Pavlič, D. (ur.). Družinska medicina (str. 105-111). Ljubljana: Sekcija splošne medicine Zveze zdravniških društev.
Žargi, T. (2000). Principi paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege. V: Velepič, M. in Skela Savič, B. (ur.). Priročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije (str. 207 216). Ljubljana: Onkološki inštitut.
