Pogostost uporabe orodij za preprečevanje nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo
Ključne besede:
izvajalci zdravstvene nege, nasilje, deeskalacija, ocenjevalna lestvica BVCPovzetek
Nasilje je vse pogostejše tudi v zdravstvu. Zaradi narave dela s pacienti predstavljajo izvajalci zdravstvene nege eno najbolj izpostavljenih skupin med zdravstvenimi delavci. Še zlasti pacienti z duševno motnjo so tisti, ki zaradi nekritičnosti do
svojega zdravstvenega stanja, izvajajo nasilje, ki je usmerjeno na zaposlene. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna je uporaba orodij za preprečevanje nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo glede na oddelek. Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in tehniko anketiranja. Podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki smo ga pripravili na osnovi preučevanja znanstvene in strokovne literature. V raziskavo smo vključili 250 izvajalcev zdravstvene nege. Z analizo 142 vprašalnikov (56,8-odstotna realizacija vzorca) smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege uporabljajo deeskalacijske tehnike komunikacije enako pogosto, ne glede na oddelek (t = 0,929, p = 0,354), ter ocenjevalno lestvico nasilnega vedenja BVC statistično značilno pogosteje na oddelku pod posebnim nadzorom (t = 4,339, p = 0,000). Ker sta obe orodji najučinkovitejši za preprečevanje nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo, je nujno, da ju izvajalci zdravstvene nege dobro poznajo in znajo uporabljati, za kar pa seveda potrebujejo znanje in izkušnje, morajo pa se zavedati tudi svojih lastnih omejitev.
Literatura
Abderhalden, C. (2008). The systematic assessment of the short-term risk for patient violence on acute psychiatric wards. Brit J Psychiat, 193, št. 1, str. 91–103.
Almvik, R. and Woods, P. (1999). Predicting inpatient violence using the Broset Violence Checklist (BVC). Int J Psychiatr Nurs Res., 4, št. 3, str. 498–505.
Andrejek Grabar, E. (2009). Terapevtski ukrepi pri agresivnem pacientu. V: Nelan Stropnik, S. (ur.). Funkcionalno izobraževanje iz psihiatrične zdravstvene nege in psihiatrije. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, str. 119–128.
Babič Pintar, M., Lipovec, A. and Us, I. (2014). Zahtevnost sprejema pri pacientu z duševno motnjo v povezavi z Brøset lestvico nasilnega vedenja (BVC). V: Skela Savič, B. in Hvalič Touzery, S. (ur.). 7. mednarodna znanstvena konferenca Znanje, vrednote, prepričanja in dokazi za razvoj kakovostne zdravstvene obravnave: mesto in vloga zdravstvene nege Jesenice: Visoka šola za
zdravstveno nego, str. 44–51.
Bowers, L. (2014). Safewards: a new model of conflict and containment on psychiatric wards. Journal of Psychiatric & Mental Health Nursing, 21, št. 6, str. 499–508.
Clarke, D., Brown, A. and Griffith, P. (2010). The Broset Violance Checklist; clinical utility in a secure psychiatric intensive care setting. Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing, 17, str. 614–620.
Čuk, V. (2010). Zdravstvena nega in duševno zdravje. Obzornik zdravstvene nege, 44, št. 3, str. 145–147.
Dernovšek, Z. (2009). Prepoznavanje in preprečevanje nasilnih vedenj in njihovih posledic v službah za duševno zdravje v skupnosti. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana.
D'Ettorre, G. and Pellicani, V. (2017). Workplace violence toward mental healthcare workers employed in psychiatric wards. Saf Health Work, 8, št. 4, str. 337–342.
Francis, J. J., Johnston, M., Robertson, C., Glidewell, L., Entwistle, V., Eccles, M. P. and Grimshaw, J. M. (2010). What is an adequate sample size? Operationalising data saturation for theory-based interview studies. Psychology and Health, 25, št. 10, str. 1229–1245.
Gabrovec, B. (2014). Organizacijski model zagotavljanja varnosti in kakovosti pri obravnavi psihiatričnega bolnika z vidika različnih deležnikov (Doktorska disertacija). Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
Gabrovec, B. (2016). Types of threats against nursing care workers in psychiatric facilities. J Health Sci, 3, št. 2, str. 37–49.
Godfrey, J. L., McGill, A. C., Tuomi Jones, N., Oxley, S. L. and Carr, R. M. (2014). Anatomy of a transformation: a sytematic effort to reduce mechanical restrains at a state psychiatric hospital. Psychiatric Services, 65, št. 10, str. 1277–1280.
Keber, A. (2016). Analiza nasilja na delovnem mestu v zdravstvu (Diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo Ljubljana.
Kores Plesničar, B. (2010). Pomen agresije v zdravstvenih ustanovah. V: Peterka Novak, J. in Bregar, B. (ur.). Kako zmanjšati stres in izgorevanje na delovnem mestu: zbornik prispevkov z recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, str. 27–30.
Kurinčič, J. and Saje, M. (2017). Pristopi k obravnavi urgentnih stanj v psihiatriji. V: Prosen, G. (ur.). V. šola urgence. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, str. 93–97.
Lauge Berring, L., Pedersen, L. and Buus, N. (2016). Coping with violence in mental health care settings – Patient and staff member perspectives on de-escalation practices. Archives of Psychiatric Nursing, 30, št. 6, str. 499–507.
Lavelle, M., Stewart, D., James, K., Richardson, M., Renwick, L., Brenna, G. and Bowers, L. (2016). Predictors of effective de-escalation in acute inpatient psychiatric setting. Journal of Clinical Nursing, 25, št. 15–16, str. 2180–2188.
Llor - Esteban, B., Sánchez - Muñoz, M., Ruiz - Hernández, J. A. and Jiménez - Barbero, J. A. (2017). User violence towards nursing professionals in mental health services and emergency units.The European Journal of Psychology Applied to Legal Context, 9, št. 1, str. 33–40.
Meehan, T., de Alwis, A. and Stedman, T. (2017). Identifying patients at risk of inpatient aggression at the time of admission to acute mental health care. What factors should clinicians consider?. Advances in Mental Health, 15, št. 2, str. 161–171.
NICE National Collaborating Center. (2015). Violence and aggression: Short–term management in mental health. London: Pridobljeno dne 13. 5. 2019 s spletne strani: https://scholar.google.si/scholar?.
Ozim, T. (2015). Zdravstvena nega agresivnega pacienta na enoti za forenzično psihiatrijo. Pridobljeno dne 13. 1. 2019 s spletne strani: s https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47301.
Papadopoulos, C., Ross, J., Stewart, D., Dack, C., James, K. and Bowers, L. (2012). The antecedents of violence and aggression within psychiatric inpatient settings. Acta Psychiatrica Scandinavica, 125, št. 6, str. 425–439.
Price, O. and Baker, J. (2012). Key components of de–escalation techniques: a thematic synthesis. International Journal of Mental Health Nursing, 21, št. 4, str. 310–319.
Price, O., Baker, J., Bee, P., Grundy, A., Scott, A., Butler, D. and Lovell, K. (2017). Patient perspectives on barriers and enablers to the use and effectiveness of deescalation techniques for the management of violence and aggression in mental health settings. Journal of advanced nursing, 74, št. 3, str. 614–625.
Richmond, J. S., Berlin, J. S., Fishkind, A. B., Holloman, G. H., Zeller, S. L., Wilson, M. P., Rifai, M. A. and Anthony, T. (2012). Verbal de–escalation of the agitated patient: Consensus Statement of the American Association for Emergency Psychiatry Project BETA Deescalation Workgroup. Western Journal of Emergency Medicine, 13, št. 1, str. 17–25.
Ridenour, M., Lanza, M., Hendricks, S., Hartley, D., Rierdan, J., Zeiss, R. and Amandus, H. (2015). Incidence and risk factors of workplace violence on psychiatric staff. Work, 51, št. 1, str. 19–28.
Smrdu, M. (2009). Vedenjsko kognitivna terapija in njene tehnike. V: Pregelj, P. and Kobentar, R. (ur.). Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana, str. 347–353
Swanson, J. W., Swartz, M. S., Van Dorn, R. A., Elbogen, E. B., Wagner, H. R., Rosenheck, R. A. and Lieberman, J. A. (2006). A national study of violent behavior in persons with schizophrenia. Archives of general psychiatry, 63, št. 5, str. 490–499.
Van Leeuwen, M. E. and Harte, J. M. (2011). Violence against care workers in psychiatry: Is prosecution justified?. International journal of law and psychiatry, 34, št. 5, str. 317–323.
Van Wijk, E., Traut, A. and Julie, H. (2014). Environmental and nursing-staff factors contributing to aggressive and violent behaviour of patients in mental health facilities. Curationis, 37, št. 1, str. 1–8.
Yong, K. K., Poh, C. L., Galistan, T. A., Ng, J., Leow, S., Yeap, B. I. idr. (2011). Effects of multisensory therapy on agitated behaviors and cognition of geriatric patients with schizophrenia in a longterm care setting — an experimental study. Singapore Nursing Journal, 38, št. 3, str. 24–34.
Železnik, D. and Ivanuša, A. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. 2. dopolnjena izdaja. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.
Žigon, N. (2010). Verbalno nasilje: ne preslišite besed, ki ranijo. Viva, 1, št. 7, str. 9–11
