Timski pristop v paliativni oskrbi – pregled literature
Ključne besede:
medpoklicno sodelovanje, paliativna oskrba, timski pristopPovzetek
Timski pristop v paliativni oskrbi je zelo pomemben. Potrebe po timski obravnavi so specifične, zato morajo biti zdravstveni delavci izjemno izkušeni in opolnomočeni s strokovnim znanjem. Namen prispevka je predstaviti znanstvene dokaze s tega področja in potrebe po izobraževanju ter prikazati najpogostejše ovire za uspešno obravnavo pacientov v paliativni oskrbi. Uporabljena je bila deskriptivna metoda zbiranja podatkov, ki temelji na pregledu znanstvenih virov. Vključitveni kriteriji pri izboru člankov so bili: starost literature, dostopnost v polnem besedilu, tipologija člankov, vsebinska ustreznost in aktualnost. Z vsebinsko analizo smo pridobili temeljna izhodišča za razumevanje pomena in potreb timskega pristopa v paliativni oskrbi s poudarkom na potrebnem izobraževanju zdravstvenih delavcev ter se soočili z ovirami, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, da ne morejo zadovoljiti vseh potreb neozdravljivo bolnih in umirajočih.
Literatura
Bandelj, A. (2013). Strokovno organizacijski model paliativne oskrbe v socialno varstvenem avodu (Diplomsko delo). Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec.
Best, M., Aldridge, L., Butow, P., Olver, I., Price, M. and Webster, F. (2015). Treatment of holistic suffering in cancer: a systematic literature review. Palliative Medicine, 29, No. 10, pp. 885–898.
Davies, N., Maio, L., Vedavanam, K., Manthorpe, J., Vernooij - Dassen, M. and Iliffe, S. (2014). Barriers to the provision of high-quality palliative care for people with dementia in England: a qualitative study of professionals’ experiences. Health and Social Care in the Community, 22, 386–394. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.1111/hsc.12094.
Fink, T. (2016). Timski pristop kot način sodelovanja v hospicu. Kultura umiranja. Vzgoja, 71, str. 8–10.
Gibbins, J., McCoubrie, R. and Forbes, K. (2011). Why are newly qualified doctors unprepared to care for patients at the end of life? Medical Education, 45, 389–399. Pridobljeno 21. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.1111/j.1365-2923.2010.03873.x.
Goršak Lovšin, V. (2012). Paliativna oskrba starih ljudi. V: Železnik, D., Kaučič, B. M., Železnik, U. idr. (ur.). Zbornik predavanj z recenzijo 2. znanstvene konference z mednarodno udeležbo s področja zdravstvenih ved. Laško. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, str. 360.
Green, B. and Johnson, D. (2015). Interprofessional collaboration in research, education, and clinical practice: working together for a better future. The journal of Chiropractic Education, 29, No. 1, pp. 1–10.
Hudarin Kovačič, D. (2017). Vloga medicinske sestre v patronažni dejavnosti v paliativni obravnavi. V: Majcen Dvoršak, S. idr. (ur.). Medicinske sestre in babice - ključne za zdravstveni sistem, Zbornik predavanj z recenzijo. 11. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije. Brdo pri Kranju. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic, str. 273–279.
Johansen, M. L. and Ervik, B. (2018). Teamwork in primary palliative care: general practitioners’ and specialised oncology nurses’complementary competencies. Health Services Research, 18, No. 159, pp. 2–8.
Keane, B., Bellamy, G. and Gott, M. (2017). General practice and specialist palliative care teams: an exploration of their working relationship from the perspective of clinical staff working in New Zealand. Health and Social Care in the Community, 25, 215–223. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26499879.
Kennedy Sheldon, L., Dahlin, C., Maingi, S. and Sanchez, J. A. (2017). A Multiorganization Approach to Improving Palliative Care in Honduras. Oncology nursing forum, 44, 11–14. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://onf.ons.org/onf/44/1.
Kobentar, R. (2014). Celostni pristop k ugotavljanju in obravnavi bolečine pri obolelih za demenco: na dokazih podprta priporočila za dobro prakso. Obzornik zdravstvene nege, 48, 227–237. Pridobljeno dne 23. 3. 2018 s svetovnega spleta: http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.3.29.
Lamahewa, K., Mathew, R., Iliffe, S., Wilcock, J., Manthorpe, J., Sampson, E. L. and Davies, N. (2017). A qualitative study exploring the difficulties influencing decision making at the end of life for people with dementia. Health Expect, 21, 118–127. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://dx.doi.org/10.1111%2Fhex.12593.
Lopuh, M. (2014). Kaj je paliativna oskrba bolnika? V: Zelko, E. idr. (ur.). Hišni obisk, urgenca in paliativna oskrba bolnika v ambulanti družinske medicine. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, Zavod za razvoj družinske medicine, str. 43–44.
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (2010). Državni program paliativne oskrbe. Pridobljeno dne 23. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=xq1JWLOZI4XgaN6YgYgL#q=dr%C5%BEavni+program+paliativne+oskrbe.
Namara, B., Same, A., Rosenwax, L. and Kelly, B. (2018). Palliative care for people with schizophrenia: a qualitative study of an under-serviced group in need. BMC Palliative Care, 17, 1–11. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.1186/s12904-018-0309-1.
Patru, S. (2017). Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji (Magistrsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.
Peterka Novak, J. (2016). Gradnja strokovnih zmogljivosti zaposlenih v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 50, št. 1, str. 65–75.
Plas, A., Hagens, M., Pasman, R., Schweitzer, B., Duijsters, M. and Onwuteaka - Philipsen, B. (2014). PaTz groups for primary palliative care: reinventing cooperation between general practitioners and district nurses in palliative care: an evaluation study combining data from focus groups and a questionnaire. Bio medical center Familiy Practice, 15, No. 14, pp. 1–13.
Potisek, M., Poljančič, L., Jagodic, S., Čugura, T. in Pintarić, K. (2011). Zdravnik in medpoklicno sodelovanje. Medpoklicno sodelovanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, str. 6–9.
Provinciali, L., Carlini, G., Tarquini, D., Defanti, C. A., Veronese, S. A. and Pucci, E. (2016). Need for palliative care for neurological diseases. Neurological Science, 37, 1581–1587. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27299428#.
Pype, P., Symons, L., Wens, L., Eynden, B., Stess, A., Cherr, G. and Deveugele, M. (2013). Healthcare professionals' perceptions toward interprofessional collaboration in palliative home care: A view from Belgium. Journal of Interprofessional Care, 27, 313–319. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.3109/13561820.2012.745488.
Špiler, R. (2012). Terapevtska komunikacija medicinske sestre v paliativni negi (Diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.
Wittenberg - Lyles, E., Goldsmith, J. in Ragan, S. (2011). The Shift to Early Palliative Care: A Typology of Illness Journeys and the Role of Nursing. Clinical Journal of Oncology Nursing, 15, No. 3, pp. 304–310.
World Health Organization (2017). 10 facts on palliative care. Pridobljeno dne 22. 3. 2018 s svetovnega spleta: http://www.who.int/features/factfiles/palliative-care/en/.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah (ZpacP-A). (2017). Uradni list RS, št. 55. Pridobljeno dne 23. 3. 2018 s svetovnega spleta: https://www.uradni-list.si/glasilouradni-list-rs/vsebina/2017-01-2526/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-pacientovihpravicah-zpacp-a?h=pacientovih%20pravicah.
Zavratnik, B. in Trontelj, M. (2011). Komunikacija ob koncu življenja. V: Matković, M. in Petrijevčanin, B. (ur.). Komunikacija in njene vrzeli pri delu z onkološkim pacientom. Maribor: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, str. 78.
Zheng, L., Finucane, A. M., Oxenham, D., Loughlin, P., Hazel Cutcheon, H. and Murray, S. (2013). How good is primary care at identifying patients who need palliative care? A mixed methods study. European Journal of Palliat Care, 20, No. 5, pp. 216–222.
