Viri zdravstvenih informacij, sposobnost ocenjevanja njihove verodostojnosti in zanimanje za vsebine, povezane z zdravjem
DOI:
https://doi.org/10.55707/jhs.v13i1.199Ključne besede:
izobraževanje odraslih, kritično mišljenje, zdravstvena pismenost, zanesljivost zdravstvenih informacijPovzetek
Neformalno izobraževanje odraslih predstavlja pomemben kontekst za pridobivanje znanja, povezanega z zdravjem. Poleg centrov za krepitev zdravja izvajajo programe, usmerjene v dvig zdravstvene pismenosti, tudi ljudske univerze. Na udeležencih programov ljudskih univerz je bila izvedena raziskava, usmerjena v ugotavljanje interesa odraslih za zdravstvene vsebine ter sposobnost kritične presoje zdravstvenih informacij. Uporabljene so bile univariatne, bivariatne in multivariatne statistične analize. Rezultati so pokazali, da so respondenti kot najpogosteje uporabljen vir zdravstvenih informacij navedli poljudne članke, objavljene na spletu. Najvišjo stopnjo zaznane verodostojnosti so pripisali pisnim strokovnim virom in zdravstvenim delavcem, kot najpomembnejši kriterij za oceno zanesljivosti zdravstvenih informacij pa so izpostavili točnost, jasnost in verodostojnost. S faktorizacijo odgovorov na postavke interesa za zdravje smo identificirali štiri interesna področja: prehrana, telesna dejavnost, obvladovanje zdravstvenih stanj ter duševno zdravje in osebnostni razvoj. Ugotovitve kažejo na jasno potrebo po izobraževalnih intervencijah, ki krepijo kritično vrednotenje zdravstvenih informacij in so usmerjenje v razširjanje in poglabljanje poznavanja omenjenih štirih interesnih področij, povezanih z zdravjem.
Literatura
1. Abraham, C., & Sheeran, P. (2015). The health belief model. In M. Conner & P. Norman (Eds.), Predicting and changing health behaviour: Research and practice with social cognition models (3rd ed., pp. 30–70). Open University Press
2. Ajzen, I. (1991). The theory of planned behavior. Organizational Behavior and Human Decision Processes, 50(2), 179–211. https://doi.org/10.1016/0749-5978(91)90020-T
3. Chen, X., Orom, H., Hay, J. L., Waters, E. A., Schofield, E., Li, Y., & Kiviniemi, M. T. (2019). Differences in rural and urban health information access and use. The Journal of Rural Health, 35(3), 405–417. https://doi.org/10.1111/jrh.12335
4. Chia, F., Huang, W. Y., Huang, H., & Wu, C. E. (2023). Promoting healthy behaviors in older adults to optimize health-promoting lifestyle: An intervention study. International Journal of Environmental Research and Public Health, 20(2), Article 1628. https://doi.org/10.3390/ijerph20021628
5. Cybulski, M., Krajewska-Kulak, E., & Jamiolkowski, J. (2015). Preferred health behaviors and quality of life of the elderly people in Poland. Clinical Interventions in Aging, 10, 1555–1564. https://doi.org/10.2147/CIA.S92650
6. Dahlgren, G., & Whitehead, M. (2021). The Dahlgren-Whitehead model of health determinants: 30 years on and still chasing rainbows. Public Health, 199, 20–24. https://doi.org/10.1016/j.puhe.2021.08.009
7. Dovžak, K., Bandelj, E., Dolgan, T., Grželj, A., Kump, S., Možina, E., Možina, T., Muršak, J., Perme, E., Radinovič Hajdič, M., Rozman Zgonc, B., & Žalec, N. (2020). Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle. Andragoški center Slovenije.
8. Ennis, R. H. (1985). Goals for a critical thinking curriculum. In A. Costa (Ed.), Developing minds: A resource book for teaching thinking (pp. 54–57). Association for Supervision and Curriculum Development.
9. Facione, P. A. (2011). Critical thinking: What it is and why it counts. Insight Assessment.
10. Fisher, W. A., Fisher, J. D., & Harman, J. (2003). The information-motivation-behavioral skills model: A general social psychological approach to understanding and promoting health behavior. In J. Suls & K. A. Wallston (Eds.), Social psychological foundations of health and illness (pp. 82–106). Wiley. https://doi.org/10.1002/9780470753552.ch4
11. Halpern, D. F. (2014). Thought and knowledge: An introduction to critical thinking (5th ed.). Psychology Press.
12. Kompare, A., & Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja? Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Zavod RS za šolstvo.
13. Marks, D. F., Murray, M., & Estacio, E. V. (2021). Health psychology: Theory, research and practice (6th ed.). SAGE.
14. Musaiger, A. O., & Al-Hazzaa, H. M. (2012). Prevalence and risk factors associated with nutritionrelated noncommunicable diseases in the Eastern Mediterranean region. International Journal of General Medicine, 5, 199–217. https://doi.org/10.2147/IJGM.S29663
15. Nutbeam, D. (2000). Health literacy as a public health goal: A challenge for contemporary health education and communication strategies into the 21st century. Health Promotion International, 15(3), 259–267. https://doi.org/10.1093/heapro/15.3.259
16. Ou, M., & Ho, S. S. (2024). Factors associated with information credibility perceptions: A meta-analysis. Journalism & Mass Communication Quarterly, 101(2), 346–372. https://doi.org/10.1177/10776990231222556
17. Ou, M., & Ho, S. S. (2023). Does knowledge make a difference? Understanding how the lay public and experts assess the credibility of information on novel foods. Public Understanding of Science, 33(2), 241–259. https://doi.org/10.1177/09636625231191348
18. Paul, R., Binker, A. J. A., Jensen, K., & Kreklau, H. (1989). Critical thinking handbook: High school. Center for Critical Thinking and Moral Critique, Sonoma State University.
19. Paul, R., & Elder, L. (2006). The miniature guide to critical thinking concepts and tools. Foundation for Critical Thinking.
20. Prentice-Dunn, S., & Rogers, R. W. (1986). Protection motivation theory and preventive health: Beyond the health belief model. Health Education Research, 1(3), 153–161. https://doi.org/10.1093/her/1.3.153
21. Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 22–30). (2022). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO138
22. Sadar, M., & Erjavec, K. (2021). Zdravstvena pismenost med slovenskimi srednješolci. Pedagoška obzorja, 36(2), 93–108.
23. Sørensen, K., Van den Broucke, S., Fullam, J., Doyle, G., Pelikan, J., Slonska, Z., Brand, H., & HLS-EU Consortium Health Literacy Project European. (2012). Health literacy and public health: A systematic review and integration of definitions and models. BMC Public Health, 12(1), Article 80. https://doi.org/10.1186/1471-2458-12-80
24. Tapper, K. (2021). Health psychology and behaviour change: From science to practice. Macmillan Education.
25. Van Kessel, R., Wong, B. L. H., Clemens, T., & Brand, H. (2022). Digital health literacy as a super determinant of health: More than simply the sum of its parts. Internet Interventions, 27, Article 100500. https://doi.org/10.1016/j.invent.2022.100500
26. Vrdelja, M., Vrbovšek, S., & Berzelak, J. (2022). Rezultati Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji (HLS-SI19). Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Tanja Rupnik Vec, Tamara Štemberger Kolnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
