Spremembe dela v zdravstveni negi v Sloveniji in značilnosti postmoderne
Ključne besede:
postfordizem, zdravstvena nega, fleksibilizacija, refleksija, SlovenijaPovzetek
V postmoderni se je delo temeljito spremenilo. Članek skuša odgovoriti na vprašanje, kakšne so spremembe dela v zdravstveni negi v zadnjem desetletju v luči konceptov postmoderne, kot so postfordizem, postindustrijskost in postmaterializem. Jeseni 2015 so bili izvedeni poglobljeni intervjuji z dvanajstimi izvajalci zdravstvene nege. Rezultati kažejo, da se postfordizem v zdravstveni negi kaže kot fleksibilizacija dela ter upoštevanje potreb pacientov in njihovih svojcev. Čeprav so intervjuvanci imeli zaposlitvene pogodbe za nedoločen čas, so poročali o prekarnem delu. Postindustrijskost se kaže v uporabi različnega specializiranega znanja in informacijske tehnologije za komunikacijo s pacienti in člani zdravstvenega tima ter za prenos znanja na druge posameznike v okviru promocije zdravja. Postmaterializem se kaže v osebni angažiranosti, prilagajanju situaciji, samoohranjanju in nenehni individualni refleksiji. Postmaterialistični trendi se kažejo tudi v zahtevah po hitrih in visokokakovostnih storitvah zdravstvene nege.
Literatura
Amin, A. (1994). Post Fordism: A reader. Oxford: Blackwell.
Baum, F. (2009). Community health services in Australia. V: Germov, J. (ur.). Second opinion: An introduction to health sociology. Oxford: Oxford University Press, str. 499–521.
Bauman, Z. (2005). Work, consumerisms and the new poor. Maidenhead: Open University Press.
Bell, D. (1973). The coming of post-industrial society. London: Heinemann.
Carayon, P. in Gurse, A. P. (2008). Nursing workload and patient safety - a human factors engineering perspective. V: Hughners, R. (ur.). Patient Safety and Quality: An Evidence-Based Handbook for Nurses. Rockville: Agency for Healthcare Research and Quality, str. 736–749.
Čuk, V. in Klemen, J. (2010). Izgorevanje osebja v zdravstveni negi na psihiatričnem področju. Obzornik zdravstvene nege, 44, št. 3, str. 179–187.
Denzin, N. K. in Lincoln, Y. S. (ur.) (2005). The Sage Handbook of qualitative research. Thousand Oaks: Sage.
Dobnikar, B. (2005). Koncesijsko opravljanje zdravstvene dejavnosti: uspehi, težave in izzivi. Zdravniški vestnik, št. 7/8, str. 468–471.
Dollard, M., Winefield, A. in Winefield, H. (2003). Occupational stress in the service professions. London: Taylor & Francis.
Filc, D. (2005). The health business under neo-liberalism. Critical Social Policy, 25, št. 2, str. 180–197.
Giddens, A. (2001). Modernity and self-identity. Standford: Standford University Press.
Gillespie, M. in Melby, V. (2003). Burnout among nursing staff in accident and emergency and acute medicine: a comparative study. Journal of Clinical Nursing, 12, No. 6, pp. 842–851.
Huws, U. (2015). Online labour exchanges or “crowdsoursing”: Implication for occupational safety and health. Bilbao: European Agency for Safety and Health at Work.
Ilhan, M., Durukan, E., Aras, E. and Türcüoglu, S. (2008). Long working hours increase the risk of sharp and needlestick injury in nurses. Journal of Advanced Nursing, 56, No. 5, pp. 563–568.
Inglehart, R. (1977). The silent revolution: changing values and political styles among western publics. Princeton, NJ: Princeton University Press.
Kerridge, I., Lowe, M. and Stewart, C. (2009). Ethics and law for the health professions. Annandale: The Federation Press.
Kumar, K. (1995). From post-industrial to post-modern society. Oxford: Blackwell.
Leskovic, L. (2014). Vpliv delovnih in organizacijskih dejavnikov na nastanek sindroma izgorevanja v socialnozdravstvenih zavodih v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Fakulteta za organizacijske vede.
Ludwick, R., Zalon, M. L. and Patton, R. M. (2014). Nurses making policy. New York: Springer Publishing Company.
Medicinske sestre – moč za spremembe – učinkovita skrb za paciente z optimalnimi viri (2015). Zbornice zdravniške in babiške nege. Pridobljeno dne 3. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://www.zbornica-zveza.si/sl/medicinske-sestre-moc-za-spremembe-ucinkovita-skrb-za-paciente-zoptimalnimi-viri.
Medicinske sestre ob mednarodnem dnevu za odgovornost, varnost in kakovost zdravstvene obravnave (2016). Zbornice zdravniške in babiške nege. Pridobljeno dne 3. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://www.zbornica-zveza.si/sl/izjava-za-javnost-12-maj-mednarodni-dan-medicinskihsester-medicinske-sestre-ob-mednarodnem-dnevu-za.
Močnik, R. (2004). Prolog: H koncu kapitalizma. V: Callinicos: Antikapitalistični manifest. Ljubljana: Sophia, str. I–XX.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (2015). Pridobljeno 24. 10. 2016 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/.
OECD: Slovenija pri kazalnikih zdravja in zdravstvenega varstva (2015). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno 10. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sl/oecd-slovenijapri-kazalnikih-zdravja-in-zdravstvenega-varstva-v-povprecju.
Poročilo o državi – Slovenija 2015 (2015). Pridobljeno dne 1. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2015/cr2015_slovenia_sl.pdf.
Požun, P. (2011). Pregled razvoja slovenskega zdravstva v zadnjih dvajsetih letih z vidika stroke in državnega sveta. V: Premislimo Slovenijo v dveh desetletjih. Ljubljana: Državni svet. Pridobljeno 10. 11. 2015 s svetovnega spleta: www.arhiv.ds-rs.si/sites/default/files/file/.../posveti/...posvet/Pozun.doc.
Privatizacija v zdravstvu (2006). Bilten 22, št. 3, str. 72-75. Pridobljeno 10. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://temena.famnit.upr.si/files/files/Yazbeck%284%29.pdf.
Prosser, B. and Olson, R. (2013). Changes in professional human care work. Health Sociology Review, 22, No. 4, pp. 422–432.
Rešetič, J. (2015). Socialni transferji in zdravstvena nega. V: Zdravstvena nega v primežu nesoglasij in omejitev: zbornik prispevkov. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede, str. 115–113.
Rigolosi, E. (2013). Management and leadership in nursing and health-care. New York: Springer Publishing Company.
Rus, V. (2001). Podjetizacija in socializacija države. Ljubljana: FDV.
Rus, V. (2008). Novi javni menedžment. Ljubljana: FDV.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi (2015). Pridobljeno 24. 10. 2016 s svetovnega spleta: http://www.sdzns.si/.
Skela Savič, B. (2014). Komu mar celostni pristop? Delo, 17. 4. 2014. Pridobljeno 10. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/komu-mar-celostni-pristop.html.
Statistični urad. (2011). Pridobljeno 24. 10. 2016 s svetovnega spleta: http://www.stat.si/statweb.
Ule M. (2013). Uvodnik. Zdravstveno varstvo, 52, št. 2, str. 69–71.
Virno, P. (2003). Slovnica mnoštva: K analizi oblik sodobnega življenja. Ljubljana: Krtina.
Wajcman, J., Bittman, M. in Brown, J. (2008). Families without borders: mobile phones, connectedness and work–home divisions. Sociology, 42, No. 4, pp. 635–652.
Warren, C. in Karner, T. (2005). Discovering qualitative methods. Los Angeles: Roxbury publishing company.
Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992). Pridobljeno 10. 11. 2015 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO214.
Zavrl Džananović, D. (2010). Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes, jutri. Obzornik zdravstvene nege, 44, št. 2, str. 117–125.