Identifikacija potreb pridelovalcev – ovire in razvojne možnosti ter izbor zelišč z največjim tržnim potencialom

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.55707/jhs.v11i1.154

Ključne besede:

zdravilna zelišča, kulturna dediščina, pridelava, povpraševanje, ovire

Povzetek

Pridelava zelišč ima pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu. Dejstvo, da je večina posušenega rastlinskega materiala pridelanega v naravi in/ali uvoženega iz držav izven EU, kaže, da obstaja priložnost za okrepitev trajnostne proizvodnje in predelave zelišč v Evropi in Sloveniji. Ker ni podatkov o potrebah, možnosti povezovanja in odkupovanja ter okoljsko in tržno najustreznejših zeliščih za pridelavo v Sloveniji, je cilj te študije z izvedbo poglobljenih intervjujev ključnih akterjev (N = 18) predstaviti ugotovitve analize potreb pridelovalcev in odkupovalcev s strani ključnih deležnikov. Rezultati so pokazali, da potrebe po zeliščih v Sloveniji naraščajo, prav tako pa obstaja velika potreba po organiziranem odkupovanju zelišč. Največje ovire za pridelavo vidijo v nizki odkupni ceni, premajhni pridelavi, nepovezanosti pridelovalcev ter manjku zadruge, ki bi omogočila povezanost deležnikov na trgu. Intervjuvanci vidijo rešitev v pomoči ministrstva za kmetijstvo, vzpostavitvi raziskovalne institucije za strokovno podporo na področju zeliščarstva ter vključitvi zelišč v turistično, kulinarično in terapevtsko ponudbo, pri čemer je ključno prepoznavanje pomembnosti lokalnih surovih.

Literatura

EIP-A Plant-based medical and cosmetic products. (2020). Focus Group: Plant-based medicinal and cosmetic products, Final report. https://ec.europa.eu/eip/agriculture/sites/default/files/eipagri_fg_medicinal_plants_final_r eport_2020_en.pdf

Gornik, B. in Potočnik Slavič, I. (2020). Zeliščarstvo kot poslovna dejavnost na podeželju. Dela, 25, 29‒59. https://doi.org/10.4312/dela.52.29-59

Griessler Bulc, T. (2008). Fitoremediacija sedimentov in drugih kontaminiranih zemljin [Aplikativni raziskovalni projekt]. http://sicris.izum.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=4293

Krsnik, S., Blažič, M. in Kregar-Velikonja, N. (2022). Vloga in uveljavljenost fitoterapije v Sloveniji in svetu. Revija za zdravstvene vede, 9(1), 80‒95. https://doi.org/10.55707/jhs.v9i1.123

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2018). Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016−2021. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/KMETIJSTVO/RASTLINSKA-PRIDELAVA/VRTNARSTVO/Predstavitev-smernic.pdf

Razinger Mihovec, B. (2007). Vpliv socialno-demografskih značilnosti in zdravstvenega stanja populacije na uporabo zdravil rastlinskega izvora v Sloveniji [Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo].

Spychalski, G. (2014). Determinants of growing herbs in polish agriculture. Herba Polonica, 59(4), 5–18. https://doi.org/10.2478/hepo-2013-0020

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2021–2027. (2020). Splošne značilnosti Slovenije in slovenskega kmetijstva, analiza stanja. https://skp.si/wp-content/uploads/2019/09/0_SN_SKP_21-27_Splosne_znacilnosti _Kmetijski_sektorji_Analiza.pdf

Prenosi

Objavljeno

2024-07-05

Kako citirati

Krsnik, S., Kregar Velikonja, N., & Erjavec, K. (2024). Identifikacija potreb pridelovalcev – ovire in razvojne možnosti ter izbor zelišč z največjim tržnim potencialom. Revija Za Zdravstvene Vede, 11(1), 73–85. https://doi.org/10.55707/jhs.v11i1.154

Številka

Rubrike

Prispevki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)