Posledice požarne nesreče z vidika vpliva na zdravje prebivalstva
Ključne besede:
požar, ekologija, izcedne vode, onesnaženje zraka, toksičnostPovzetek
Potencialni vpliv požarne nesreče na zdravje je odvisen od sestave in količine izgorele mase. Škodljivi učinki požara na zdravje okoliškega prebivalstva so posledica ekoloških sprememb, ki jih ta povzroči, zlasti onesnaženja zraka (kratkoročni vpliv) ter onesnaženja zemlje in podtalnice (dolgoročni vpliv). Pri požarnih dogodkih naraste vrednost delcev PM10 in PM2,5. Glede na kemično sestavo izgorele mase se v okolje z delci ali izcednimi vodami sproščajo številne kovine in polkovine, ki so zelo toksične za žive organizme, če smo jim izpostavljeni v višjih količinah od dovoljenih. Po požarnih dogodkih je smiselno v okolju spremljati tudi prisotnost organskih spojin, npr. bisfenola A, ftalatov in bromiranih zaviralcev gorenja ter hlapnih snovi, kot je benzen, ki imajo toksično, mutageno ali kancerogeno delovanje. V prispevku želimo na realnem primeru požara v podjetju, ki je skladiščilo lesne in plastične odpadke in tudi manjše količine nevarnih odpadkov, prikazati potencialne vplive snovi, ki se sproščajo ob požaru in so jih pristojne službe ugotavljale pri analizah zraka, vode, tal in vrtnin, na zdravje prebivalstva
Literatura
Abdel - Shafy, H. I. and Mansour, M. S. M. (2016). A review on polycyclic aromatic hydrocarbons: Source, environmental impact, effect on human health and remediation. Egyptian Journal of Petroleum 25, str. 107–123.
Alessandrini, E. R., Stafoggia, M., Faustini, A., Berti, G., Canova, C., De Togni, A., Di Biagio, K., Gherardi, B,. Giannini, S., Lauriola, P., Pandolfi, P., Randi, G., Ranzi, A., Simonato, L., Zauli Sajani, S., Cadum, E. and Forastiere, F. (2016). Association Between Short-Term Exposure to PM2.5 and PM10 and Mortality in Susceptible Subgroups: A Multisite Case-Crossover Analysis of Individual Effect Modifiers. Am J Epidemiol, 15, št. 184, str. 744–754.
Altarawneh, M., Dlugogorski, B. Z., Kennedy, E. M. and Mackie, J. C. (2007). Quantum chemical investigation of formation of polychlorodibenzo-p-dioxins and dibenzofurans from oxidation and pyrolysis of 2-chlorophenol. J Phys Chem A., 111, št. 13, str. 2563–2573.
Analiza vzorcev vod Krke, izcednih požarnih vod in vod vodnjakov v obdobju od 21. 7. 2017 do 4. 8. 2017. (b.d.). ARSO Okolje. Pridobljeno 3. 11. 2017 s svetovnega spleta: http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/038094-Ekosistemi%2010.%208.%202017.pdf.
Antimony in Drinking-water (2003). Ženeva: World Health Organization. Pridobljeno 2. 11. 2017 s svetovnega spleta: http://www.who.int/water_sanitation_health/dwq/chemicals/antimony.pdf.
Das, K. K., Das, S. N. and Dhundasi, S. A. (2008). Nickel, its adverse health effects & oxidative stress. Indian Journal of Medical Research, 128, str. 412–425.
Eržen, I., Gajšek, P., Hlastan Ribič, C., Kukec, A., Poljšak, B. and Zaletel Kragelj, L. (2010). Zdravje in okolje. Maribor: Medicinska fakulteta.
Gale, I., Frelih, T. and Blaško Markič, M. (2016). Hidrični izbruhi (epidemije). Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 3. 11. 2017 s svetovnega spleta: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=804.
Galičič, A., Agnes Šömen Joksić, A., Golja, V., Kirinčič, S., Otorepec, P., Eržen, I. and Blaznik, U. (2018). Pristop k določitvi prizadetega območja in vzorčenja segmentov okolja za oceno dolgoročnega vpliva požara v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki na zdravje ljudi. Javno zdravje, 2, št. 1, str. 21–28. Pridobljeno 8. 8. 2018 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/galicic_et_al._jz_02-03.pdf.
Jaishankar, M., Tseten, T., Anbalagan, N., Mathew, B. B. and Beeregowda, K. N. (2014). Toxicity, mechanism and health effects of some heavy metals. Interdisciplinary Toxicology, 7, št. 2, str. 60–72.
Khan, H. A. (2007). Benzene's toxicity: a consolidated short review of human and animal studies. Human & Experimental Toxicology, 26, št. 9, str. 677–685.
Kim, H. J., Min, J. Y., Seo, Y. S. and Min, K. B. (2018). Association between exposure to ambient air pollution and renal function in Korean adults. Ann Occup Environ Med. 30, št. 14. Pridobljeno 5. 8. 2018 s svetovnega spleta: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29507730.
Končno poročilo o izvedenih aktivnostih v zvezi s požarom v napravi družbe Ekosistemi d.o.o. v Zalogu pri Novem mestu. (2017) Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 5. 8. 2018 s svetovnega spleta: http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/038221-Porocilo%20Ekosistemi%20kon%C4%8Dno.pdf.
Kronologija dogajanja pri požaru v podjetju Ekosistemi d.o.o. (2017). Občina Straža. Pridobljeno 5. 8. 2018 s svetovnega spleta: http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2017/08/03I_02_Priloga1_kronologija_jul.2017.pdf.
Leyssens, L., Vinck, B., Van Der Straeten, C., Wuyts, F. and Maes, L. (2017). Cobalt toxicity in humans-A review of the potential sources and systemic health effects. Toxicology, 387, str. 43–56.
Markiewicz - Górka, I., Januszewska, L., Michalak, A., Prokopowicz,A., Januszewska, E., Pawlas, N. idr. (2015). Effects of chronic exposure to lead, cadmium, and manganese mixtures on oxidative stress in rat liver and heart. Arhiv za Higijenu Rada i Toksikologiju, 66, str. 51–62.
Mikula, P., Svobodová, Z. in Smutná, M. (2014). Phthalates: toxicology and food safety – a review. Czech Journal of Food Sciences, 23, str. 217–223.
Mudgal, V., Madaan, N., Mudgal, A., Singh, R. B. in Mishra, S. (2010). Effect of Toxic Metals on Human Health. The Open Nutraceuticals Journal, 3, str. 94–99.
Nuttall, K. L. (2006). Evaluating Selenium Poisoning. Annals of Clinical & Laboratory Science, 36, št. 4, str. 409–420.
Opisi mikrobioloških parametrov, ki jih najdemo v pitni vodi (2014). NIJZ. Pridobljeno 3. 11. 2017 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/mikrobioloski_parametri.pdf.
Phthalates and Cumulative Risk Aassessment: The Task Ahead. (2008). NRC - National Research Council (US) Committee on the Health Risks of Phthalates. Washington, DC: The National Academies Press.
Plum, L. M., Rink, L. and Haase, H. (2010). The Essential Toxin: Impact of Zinc on Human Health. International Journal of Environmental Research and Public Health, 7, str. 1342–1365.
Preethi, S., Sandhya, K., Lebonah, D.E. Venkata Prasad, Ch., Sreedevi, B., Chandrasekhar, K. idr. (2014). Toxicity of bisphenol a on humans: a review. International Letters of Natural Sciences, 27, str. 32–46.
Preiskave kakovosti voda in tal v povezavi s podjetjem Ekosistemi d.o.o. v Zalogu pri Novem mestu v letu 2018 (22. 11. 2018). Agencija Republike Slovenije za okolje. Interno gradivo Občine Straža.
Priporočila prebivalcem po požaru pri Novem mestu. (2017). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno 5. 8. 2018 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sl/priporocila-prebivalcem-popozaru-pri-novem-mestu.
Poročilo o aktivnostih NIJZ v zvezi s požarom v podjetju Ekosistemi d.o.o. v Zalogu pri Novem mestu za sejo Občinskega sveta Občine Straža (2017). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno 4. 8. 2018 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/nijz_porocilo_o_aktivnostih_za_obcinski_svet.pdf.
Rochester, J. R. (2013). Bisphenol A and human health: a review of the literature. Reproductive Toxicology, 42, str. 132–155.
Seachrist, D. D., Bonk, K. W., Ho, S. M., Prins, G. S., Soto, A. M. and Keri, R. A. (2016). A Review of the carcinogenic potential of bisphenol A. Reproductive Toxicology, 59, str. 167–182.
Sheikh, I. (2016). Cobalt poisoning: A comprehensive review of the literature. Journal of Medical Toxicology and Clinical Forensic Medicine, 2, št. 2.
Sherman, M. (2009). Vinyl chloride and the liver. Journal of Hepatology, 51, str. 1074–1081.
Sram, R. J., Veleminsky, M. Jr., Veleminsky, M. Sr. and Stejskalová, J. (2017).The impact of air pollution to central nervous system in children and adults. Neuro Endocrinol Lett, 38, št. 6, str. 389–396.
Stern, B. R., Solioz, M., Krewski, D., Aggett, P., Aw, T. C., Baker, S. idr. (2007). Copper and human health: biochemistry, genetics, and strategies for modeling dose-response relationships. Journal of Toxicology and Environmental Health, Part B, 10, str. 157–222.
Sundar, S. and Chakravarty, J. (2010). Antimony Toxicity. International Journal of Environmental Research and Public Health, 7, str. 4267–4277.
Tamayo - Uria, I., Altzibar, J. M., Mughini - Gras, L. and Dorronsoro, M. (2016). Exacerbations of Chronic Obstructive Pulmonary Disease (COPD): An Ecological Study in the Basque Country, Spain (2000-2011). COPD, 13, št. 6, str. 726–733.
Uredba o kakovosti zunanjega zraka – neuradno prečiščeno besedilo št. 1. (2015). Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15. Pridobljeno 5. 8. 2018 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5493.
Verma, R., Vinoda, K. S., Papireddy, M. and Gowda, A. N. S. (2016). Toxic Pollutants from Plastic Waste- A Review. Procedia Environmental Sciences, 35, str. 701–708.
Wagoner, J. K. (1983). Toxicity of Vinyl Chloride and PoIy(vinyl Chloride): A Critical Review. Environmental Health Perspectives, 52, str. 61–66.
Wani, A. B., Ara, A. and Usmani, J. A. (2015). Lead toxicity: a review. Interdisciplinary Toxicology, 8, št. 2, str. 55–64.
White, S. S. and Birnbaum, L. S. (2009). An Overview of the Effects of Dioxins and Dioxin-like Compounds on Vertebrates, as Documented in Human and Ecological Epidemiology. Journal of environmental science and health. Part C, Environmental arcinogenesis & ecotoxicology reviews, 27, št. 4, str. 197–211.
Wikoff, D. in Birnbaum, L.S. (2011). Human Health Effects of Brominated Flame Retardant. V: Eljarrat, E. and Barceló, D. (ur.). Brominated Flame Retardants, 19–53. Berlin: Springer-Verlag.
Yang, B. Y., Qian, Z., Howard, S. W., Vaughn, M. G., Fan, S. J., Liu, K. K. and Dong, G. H. (2018). Global association between ambient air pollution and blood pressure: A systematic review and meta-analysis. Environ Pollut., 235, str. 576–588.
Zou, Q. Y., Shen, Y., Ke, X., Hong, S. L. and Kang, H. Y. (2018). Exposure to air pollution and risk of prevalence of childhood allergic rhinitis: A meta-analysis. Int J Pediatr Otorhinolaryngol., 112, str. 82–90.
