Racionalno zdravljenje bolnikov s kroničnim venskim popuščanjem
Ključne besede:
varice, zdravljenje, družinski zdravniki, etika, profesionalizemPovzetek
Prispevek obravnava problem zdravljenja kroničnega venskega popuščanja z vidika specialista družinske medicine. V skupini 628 ambulantnih bolnikov je ugotovljeno, da je 41,7 % bolnikov uporabilo eno od metod zdravljenja, in sicer so si 3 % kirurško zdravili varice, 3,5 % jih je jemalo venoaktivna zdravila, 10 % je uporabilo sklerozacijsko zdravljenje, medtem ko se je 13 % bolnikov zdravilo s kompresijskim elastičnim povojem. V prispevku razpravljamo o možnih vzrokih neustreznega zdravljenja
varikoloških bolnikov. Medikamentozno zdravljenje ne odpravlja varic in tudi nima kozmetičnega učinka. Sklerozacijsko zdravljenje, ki je upravičeno pri metličastih (teleangiektazijah) in retikularnih varicah, je večinoma dolgotrajno, stališče do kirurškega zdravljenja pa je pri velikem številu bolnikov odklonilno. Z druge strani so subjektivne težave relativno blage, ko so patološke spremembe omejene na področje makrocirkulacije, pa se varikološki bolniki, posebej starejši, zanimajo za druge »velike« bolezni.
Literatura
Baričevič, J. (1975). Uvod v flebologijo. Ljubljana: Partizanska knjiga.
Bergan, J. J. (2007). The vein book. Amsterdam: Elsevier.
Bollinger, A. (1979). Funktionelle Angiologie. Stuttgart: Thieme.
Bunta, S. (1972). Prispevek k preučevanju problematike t. i. »varikoznega sindroma« pri zaposleni populaciji v nekaterih panogah dejavnosti. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Mlačak, B. (1979). Epidemiologija patoloških stanja venske cirkulacije na području jedne općine. Zagreb: Medicinski fakultet.
Mlačak, B., Ivka, B., Ladika, R. (2011). Kronične bolezni povrhnjih ven in kronično vensko popuščanje. Zdravstveni vestnik, 80 (12), 917-932.
Nicolades, A. N. (2000). Investigation of chronic venous insufficiency. Circulation, 102 (3), 1-49.
Petek-Šter, M. (2011). Dileme in nevarnosti profesionalizma v luči kakovosti dela. V: Klemenc-Ketiš, Z. (ur.), Profesionalizem, 28. učne delavnice za zdravnike družinske medicine (str. 41-47). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine. SZD.
Poredoš, P. (2003). Ravnanje zdravnika v pogojih omejenih gmotnih možnosti. V J. Balažič, P. Kornhauser (ur.), Medicinska etika, 9. spominsko srečanje Janeza Milčinskega (str. 29-33). Ljubljana: Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete.
Starc, J. (2012). Komunikacija kot sredstvo izražanja pacientovih potreb. V: Filej, B. (ur.), Celostna obravnava pacienta – kako daleč smo še do cilja? (str. 277-284). Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo Novo mesto.
Šorli, J. (1995). Kakovost – rešitev za zdravstvo v krizi. Zdravstveni vestnik, 64 (2), 61-62.
