Holistic treatment of palliative patients in the local environment
Keywords:
palliative care, terminal illness, patient treatment in local environmentAbstract
Palliative care includes a holistic treatment of the patient’s physical, psychological, social, spiritual and residential needs, while attention is given to needs resulting from a terminal illness. Palliative care is not determined by the type of illness, diagnosis or age but the assessment of a probable prognosis of a terminal illness and the consideration of the needs of the patient and his/her family. The modern concept of palliative care considers it an intervention carried out immediately when it becomes necessary, therefore before problems become uncontrollable. At the beginning, the needs for its provision are small but become greater with the progression of the illness. To provide palliative care, a community nurse often comes to the patient’s home. The nurse is a coordinator who helps terminally ill patients at home. The aim of this paper is to show the provision of holistic palliative care at the patient’s home. We conducted a research study among nurses who provide palliative care at home. The community nurses included in the research mostly (97 %) make house calls to employ analgesic therapy and apply bandages to chronic wounds. In our work, we are faced with numerous symptoms of terminally ill patients, of which the most common ones are pain (94.3 %), weight loss/cachexia (85.7 %) and feebleness/tiredness (80 %).
References
Benedik, J., Červak, J., Červ, B., Gugić Kevo, J., Mavrič, Z., Serša, G. in Zakotnik, B. (2008). Pogosta vprašanja v paliativni oskrbi. Ljubljana: Onkološki inštitut.
Cesar-Komar, M. (2006). Paliativa. V: Krčevski Škvarč, N. (ur.), Zbornik predavanj - 10. seminar o bolečini (str. 40-45). Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Červ, B. (2006). Paliativna oskrba. V: Trampuž, R. (ur.). Celostna obravnava pacienta z rakom (str. 73-82). Nova Gorica: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Nova Gorica.
Debevc, L. (2006). Dihalna stiska pri bolniku v terminalnem stadiju raka. V: Krčevski Škvarč, N. (ur.). Zbornik predavanj - 10. seminar o bolečini (str. 75-79). Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Huntley, D. in Rice, R. (1996). The Hospice Patient. St. Louis: Mosby.
Jakhel, T. in Peternelj, A (2010). Ocena, poročanje, obravnava in vrednotenje motečih simptomov v paliativni oskrbi. V: Kadivec, S. (ur.). Zbornik zdravstvena obravnava bolnika s pljučno boleznijo in paliativna oskrba (str. 93-98). Golnik: Bolnišnica Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo.
Jelen Jurič, J. (2009). Zdravstvena nega v zadnjih dneh življenja. V: Novaković, S., Zakotni, B. in Žgajnar, J. (ur.). 22. onkološki vikend. Paliativna oskrba bolnika ob koncu življenja (str. 41-50). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Kancerološko združenje, Onkološki inštitut Ljubljana Zveza slovenskih društev proti raku.
Kalšek, M. (2008). Vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom. V: Patronažna medicinska sestra ob umirajočem bolniku (str. 25-31). Maribor: Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester.
Krajnc, M. in Čokolič, M. (2008). Umirajoči bolnik. Vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom. Maribor: Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester.
Lawton, J. (2000). The dying process: pacients experiences of palliative care. London and New York: Routledge.
Lunder, U. (2003). Paliativna oskrba – njena vloga v zdravstvenih sistemih. Zdravniški vestnik, 72 (11), 639-643.
Lunder, U. (2009). Paliativna oskrba v zadnjih dneh življenja. Golnik: Bolnišnica Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo.
Lunder, U. (2011a). Paliativna oskrba v bolnišnici – organizacijske značilnosti, strokovne usmeritve. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 6-10). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Lunder, U. (2011b). Proces umiranja. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 23-25). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Lunder, U. (2011c). Odprto srce: izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Metlikovič, B. (2011). Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni obravnavi na domu. V: Lunder, U. (ur.), Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 15-19). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Mudrovčič, B. (2003). Pomen svojcev v paliativni oskrbi in oskrbi v hospicu. Onkologija: strokovni časopis za zdravnike, 7 (1), 41-44.
Ostaseski, F. (2004). Prijateljevanje s smrtjo ali kako postati sočuten spremljevalec. Ljubljana: Slovensko društvo Hospic.
Pahor, M. in Štrancar, K. (2009). Ljudje v bližini smrti: kvalitativna raziskava. Obzornik zdravstvene nege, 43 (2), 119-127.
Perrin, K. in McGhee, J. (2001). Ethics and conflicts. USA: Slack Incorporated.
Peternelj, A. (2008). Paliativna oskrba kot sestavni del kakovostne obravnave bolnika - vloga patronažne medicinske sestre v družini z umirajočim bolnikom. Maribor: Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester.
Peternelj, A. (2010). Pomen kontinuirane in koordinirane obravnave v paliativni oskrbi. V S. Kadivec (ur.). Zbornik zdravstvena obravnava bolnika s pljučno boleznijo in paliativna oskrba (str. 118-121). Golnik: Bolnišnica Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo.
Poplas Susič, T. (2011). Vodenje bolnikov v paliativni medicinski obravnavi na domu. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 11-13). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Radbruch, L. in Payne, S. (2009). Standards and norms for hospice and palliative care in Europe. London: European Assotiation for Palliative Care.
Rajer, M. (2009). Motnje v delovanju pljuč, srca in ledvic v zadnjih dneh življenja. V: Novaković, S., Zakotni, B. in Žgajnar, J. (ur.). Paliativna oskrba bolnika ob koncu življenja (str. 22-26). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Kancerološko združenje, Onkološki inštitut Ljubljana Zveza slovenskih društev proti raku.
Simonič, A. (2011). Psihološka obravnava v paliativni oskrbi. V: Lunder, U. (ur.). Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice (str. 39-43). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, v okviru EU Projekt OPCARE9.
Skela Savič, B. (2005). Od besed k dejanju: Zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe onkoloških bolnikov. Obzornik zdravstvene nege, 39 (4), 245-253.
Vodopivec-Jamšek, V. (2002). Družina z umirajočim bolnikom. V: Švab, I. in Rotar-Pavlič, D. (ur.). Družinska medicina (str. 105-111). Ljubljana: Sekcija splošne medicine Zveze zdravniških društev.
Žargi, T. (2000). Principi paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege. V: Velepič, M. in Skela Savič, B. (ur.). Priročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije (str. 207 216). Ljubljana: Onkološki inštitut.
