Communication Barriers when Treating People with Mental Disabilities
Keywords:
communication, nursing care, mental development disorders, communication barriersAbstract
When treating people with mental disabilities, the effective communication is an important element in ensuring quality nursing care. The purpose of this article is to show the most frequent communication barriers which appear when treating people with mental disorders. The quantitative research method was used along with the method of description and the survey technique. A non-random purpose sample was used, including 60 nursing care providers from two social care institutions. The most frequent barrier according to the nursing care providers, are difficulties with concentration of their clients. The highest correlation was between two answers which shows that clients have difficulties with concentration, they do not know the words for expressing their thought. (Spearman correlation coefficient 0.498). Most frequent method, used by the surveyor in case when they did not understand their respondent was gesture-supported (substitute) communication. Therefore, we found out that nursing care providers use adequate approaches in communication with their clients and recognize client’s individuality as the basis of quality communication.
References
Baar, O. and Sowney, M. (2007). The challenges for nurses communicating with and gaining valid consent from adults with intellectual disabilities within the accident and emergency care service. Journal of Clinical Nursing, 16, No. 9, pp. 1678–1686.
Brenčič, J. (2008). Sodoben pristop v pediatrični zdravstveni negi pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. V: Černetič, A., Dobrinja, D., Kelbič, M., Limonšek, I. and Žabkar, B. (ur.). Pediatrična zdravstvena nega otroka in mladostnika z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji, str. 12–19.
Brglez, M., Kaučič, B. M. and Limonšek, I. (2015). Načini komuniciranja izvajalcev zdravstvene nege z osebami z motnjami v duševnem razvoju. V: Kaučič, B. M., Presker Planko, A., Plank, D. and Esih, K. (ur.). Prihodnost in razvoj zdravstvenih ved temelji na raziskovanju študentov zdravstvenih ved. Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju, str. 398-408.
Brglez, M. (2014). Načini komuniciranja izvajalcev zdravstvene nege z osebami z motnjami v duševnem razvoju (Diplomska naloga). Celje: Visoka zdravstvene šola v Celju.
Centre for Developmental Disability Health Victoria – Better Health, Better Lives. (2014). Working with people with an intellectual disability in healthcare settings. Pridobljeno dne 8. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.cddh.monash.org/assets/documents/working-with-peoplewith-intellectual-disabilities-in-health-care.pdf.
Dobnik, M. (2007). Analiza komunikacijskega udobja in motenj pri komunikaciji. Obzornik zdravstvene nege, 41, št. 2/3, str. 153–158.
Debeljak, M., Groleger Sršen, B., Korošec, B., Ogrin, M. and Vovk, N. (2013). Analiza postopka testiranja sposobnosti bolnikov za uporabo sistema za nadomestno komunikacijo, ki omogoča vodenje računalnika z usmerjanjem pogleda. Rehabilitacija, 12, št. 2, str. 61–70.
Drobne, J., Mohar, P. and Prebil, A. (2009). Komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba.
Flajs, N. (2005). V vrtincu komunikacije na delovnem mestu. V: Lahe, M. and Kaučič, B. M. (ur.). Učinkovito komuniciranje in reševanje konfliktov. Maribor: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Maribor, str. 3–7.
Godnič, K. (2007). Komunikacija zdravstvenih delavcev z otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. V: Brumec, I. et al. (ur.). Kakovost in komunikacija v pediatrični zdravstveni negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji, str. 50–56.
Gorše Muhič, M. (2009). Terapevtska komunikacija. V: Pregelj, P. and Kobentar, R. (ur.). Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Psihiatrična klinika, str. 31–39.
Ivanc, Z. and Stričević, J. (2006). Besedne in nebesedne spretnosti pri sporazumevanju. V: Filej, B., Kaučič, B. M., Lahe, M. and Pajnkihar, M. (ur.) Kakovostna komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, str. 67–71.
Jurišič, B. (2012). Podporna in nadomestna komunikacija je za nekatere med nami edina možnost. Naš zbornik, 45, št. 2, str. 3–15.
Kosi, V. and Novak, M. (2008). Kvaliteta življenja duševno manj razvitih oseb v Psihiatrični bolnišnici Ormož. V: Keček, M. (ur.) Ko se duševna manjrazvitost in duševna motnja prepletata. Ormož: Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, str. 7–11.
Korošec, B. and Ogrin, M. (2013). Podporna tehnologija: Nadomestna in dopolnilna komunikacija. Rehabilitacija, 12, št. 2, str. 91–99.
Levc, S. (2014). Liba laca lak: kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana: Samozaložba.
Lip Chew, K., Iacono, T. and Tracy, J. (2009). Overcoming communication barriers. Australian Family Physician, 38, No. 1/2, pp. 10-14.
Lennox, N. G., Diggens, J. N. and Ugoni, M. (2007). The general practice care of people with intelecctual disability: barriers and solutions. Journal of Intellectual Disability Research, 41, No. 5, pp. 380-390.
Limonšek, I. (2006). Etična načela v komunikaciji z osebami z motnjami v razvoju. V: Filej, B., Kaučič, B. M., Lahe, M. and Pajnkihar, M. (ur.). Kakovostna komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, str. 169–171.
McEnhill, L. and Tuffrey-Wijne, I. (2008). Communication difficulties and intellectual disability in end-of-life care. International Journal of Palliative Nursing, 14, No. 4, pp. 189–194.
Paladin, M. (2011). Neverbalna komunikacija. Nova Gorica: Educa, Melior.
Štiglic, V. (2008). Mali Veliki človek. V: Keček M. (ur.). Ko se duševna manjrazvitost in duševna motnja prepletata. Ormož: Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, str. 27–33.
Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Videčnik, I. (2008). Podporna komunikacija pri osebah z motnjami v duševnem razvoju. V: Keček M. (ur.). Ko se duševna manjrazvitost in duševna motnja prepletata. Ormož: Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, str. 53–56.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. (2014). Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Pridobljeno dne 25. 6. 2014 s svetovnega spleta: http://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/kodeks_etike_v_zdravstveni_negi_in_oskrbi_kodeks_etike_za_
babice_ul_za_objavo_na_spletni_strani_2_2_2015.pdf.
Quintero, M. (2011). Substance Abuse in People With Intellectual Dissabilities. Social Work Today, 11, No. 4, pp. 26.
